Pojem počasnosti

Ceste so zanič.

Avtomobil ima lahko še tako izboljšano podvozje, ustreza vsem pravilom, se redno pregleduje, ampak na cestah ostajajo udrtine. Kako to, da teh nihče ne označi kot slabe, neprimerne. Pojavljajo se naravni ležeči policaji in, če bo šlo tako naprej, bodo ceste postale prepredene z vojaškimi strelskimi jarki.

Ceste ostajajo zanič.

Ampak, ker obstaja pojem „prilagojene hitrosti,“ bo to postalo pravilo in mi bo vseeno, če bodo tisti zadaj izgubljali živce. Jih pač bodo tako kot jih jaz.

Uravnavanje

Najtežji dnevi so okoli devetega, desetega in enajstega dne v mesecu, ko zunaj polna luna meče sence. Takrat je težko zaspati. Tudi, če se neko stvar pusti nedokončano in se zaradi te razmišlja oziroma dela načrte, je težje zaspati. Se mi pa zdi, da je lažje zaspati ne tako sit, malo lačen.

Po treh mesecih uravnavanja spanja, lahko rečem, da mi je končno uspelo ujeti ritem, pri katerem zjutraj nisem več zaspan ali utrujen. (:

Tudi jutranja ptica ni biti problem …

Kraški rob

Prišel je skajni čas za nekaj fotografij iz slučajnega izleta, ki se je nadaljeval po preozki cesti, saj se je tisto, kar se je nameravalo obiskati, nažalost zgrešilo. Razgled naj zaenkrat ostane skrit za tem kamnom.

Pot iz izhodišča se začne normalno skozi rastje in se nadaljujeje …

… po skalnih stopnicah ter se vrne, tokrat med rastje nepravilnih oblik.

Pot do vrha – v tem primeru kar planote – je zaščitena z električnim pastirjem in bodečo žičo, katera je moč manevrsko obiti levo od najbolj levega iglavca.

In kot se spodobi, zaslužen pogled vse do morja.