Cena časa

Čas mi postaja vse dragocenejši … dražji od česarkoli, vendar se mi zdi, da ga zaradi svoje neorganiziranosti veselo razmetavam na vse smeri neba. Najraje bi obstajal v več inkarnacijah, kjer se bi vsaka od njih soočala z nekimi problemi, izzivi, strahovi; osnovni jaz bi pa užival … in zopet metal čas stran.

Zagotovo je krivo staranje, t.i. racionalno razmišljanje, občutek, da je čas omejen, in koneckoncev pred mano še vse življenske faze, skozi katere gre povprečen vsakdo. Če samo pomislim oziroma padem v neko vlogo, pred sabo zagledam velik napis: „Game over!“ Občutim razočaranje. Če zopet pomislim, če bi vstavil kovanec in šel ponovno, potem se novo življenje ne bi kakorkoli drugače izšlo. Lahko bi bilo bolje, ampak bistveno bolje pa ne, kajti do vsakega trenutka je bilo izjemno. (:

Vse pa zagotovo izvira iz moje želje po vsevednosti in oteženega odločanja; nič ni dobro, nič ni slabo, zakaj to, čemu ne. Vse, kar si sedaj želim je šest sončnih dni in šesti dan izlet v hribe. Vem, kam se bo šlo in kje se bo parkiralo, a če se do tja ne bo prišlo, potem bom ostal brez odgovorov.

Zvita vitrina

Opazil sem, da so se v nekaterih župnijah januarski koledniki posodobili in namesto lastnoročnega pisanja začetnic in tekočega leta nad vrata nalepijo kar prednatisnjene nalepke, ki izgledajo kot vinjeta; meni pa je kreda še vedno všeč.

Tveganje pomnenja

Nisem ravno dober v pomnenju števil, še to, kar vem, si zapomim, tako da števila dajem v dvojice ali trojice, odvisno kakšna so števila. Veliko bolje si zapomnim zemljevide. V glavi si lahko predstavljam, kje približno sem, medtem ko se premikam po površju. Še bolje pa si zapomnim poti. Nekateri ljudje sploh ne vedo, kod so šli, kje so šli levo in kje desno, meni pa to ne predstavlja težav, četudi je tema. Seveda morajo biti vsa križišča na videz nekoliko drugačna, sicer bi se v labirintu belih sten brez težav izgubil.

Podobno sem si lahko zapomnil, kje se kaj nahaja na listu papirja, če je ta list v zvezku ali kje drugje, nikoli pa si nisem česar koli podčrtoval ali označeval z svetlo rumenim oziroma svetlo zelenim označevalcem ali si lepil kakšne koli listke, ki nato štrlijo izven. To mi je grdo, sem pa že videl marsikatero pretiravanje, kjer je označeno skoraj vse besedilo. Kje je potem sploh še smisel označevanja?