Nisem ravno dober v pomnenju števil, še to, kar vem, si zapomim, tako da števila dajem v dvojice ali trojice, odvisno kakšna so števila. Veliko bolje si zapomnim zemljevide. V glavi si lahko predstavljam, kje približno sem, medtem ko se premikam po površju. Še bolje pa si zapomnim poti. Nekateri ljudje sploh ne vedo, kod so šli, kje so šli levo in kje desno, meni pa to ne predstavlja težav, četudi je tema. Seveda morajo biti vsa križišča na videz nekoliko drugačna, sicer bi se v labirintu belih sten brez težav izgubil.
Podobno sem si lahko zapomnil, kje se kaj nahaja na listu papirja, če je ta list v zvezku ali kje drugje, nikoli pa si nisem česar koli podčrtoval ali označeval z svetlo rumenim oziroma svetlo zelenim označevalcem ali si lepil kakšne koli listke, ki nato štrlijo izven. To mi je grdo, sem pa že videl marsikatero pretiravanje, kjer je označeno skoraj vse besedilo. Kje je potem sploh še smisel označevanja?
Ni komentarjev:
Objavite komentar