Zobozdravnica mi je pri pregledu zob s spoštovanjem povedala, da imam izjemno lepe zobe in da bi bil kakršen koli poseg odveč. Torej nimam kariesa in nimam zobnega kamna. Dva dni pred pregledom sem v zdravstvenem domu opravil ortopan, torej rentgensko slikanje zob, in takrat sem bil prestrašen, kako deluje oziroma kaj mi bo, ampak sem le zdržal tistih deset sekund.
Pred tem sem bil pri zobozdravniku pred šestimi leti in takrat sem si rekel, da si bom zobe redno čistil, saj obiski v splošnem niso prijetni, in očitno mi gre dobro. Za tokratni obisk sem se odločil zaradi drugačnega občutka pri ugrizu, ki ga ta teden nimam več.
Najprej sem štiri leta uporabljal zobno ščetko s trdimi ščetinami, zadnje dve leti pa imam takšno z mehkimi in gostimi ščetinami. Nimajo kakršnih koli pregibov in so popolnoma toge, podobne tistim, s katerimi smo želirali v osnovni šoli. Gibi ščetkanja so večinoma enostavni in potekajo od dlesni proti zobni kroni, tu in tam kdaj pa kdaj „požagam“ po kočnikih, vendar skupaj umivam od tri do šest minut, enkrat zjutraj in enkrat zvečer. Kdaj pa kdaj se mi zgodi, da si jih zjutraj pozabim, vendar ne pomnim, da bi si jih bil pozabil umiti zvečer; preveč sem navajen občutka čistih zob. Zobne nitke ne uporabljam; uporabljam pa dve zobni pasti, različnih proizvajalcev, eno za zjutraj in drugo za zvečer, s čimer v mislih dosegam neodvisnost. Ob koncu „godlo“ izpljunem in zob ne spiram z vodo.
Mislim, da enostavneje od tega ne gre. Všeč mi je tudi, da si je človek v enaindvajsetem stoletju zmožen dovolj dobro poskrbeti za ustno higieno doma, oziroma drugače povedano, so za njega obiski zobozdravnikov vedno redkejši.
