Tlačilka skrbi

Ugotavljam, da manj kot imaš bolje je. Ni pomembno česa je manj, najpomembnejše je, da je manj tudi skrbi.

Jezi me, da se je zapravilo vse tri nastavke za tlačilko in sedaj, ko je precej lepo vreme, ne morem bilokam s kolesom. Priznam, da sem enega, tistega najboljšega, prvega, kupljenega v Ljubljani pred leti, izgubil sam, druge pa se je izgubilo zaradi moje dobrodušnosti posojanja, saj niso našli poti nazaj. No, ta dva sta bila tako za silo uporabna in sta bila priloženi tlačilki, vendar se je dalo tudi z njima spraviti kolo v pogon. Sedaj imam naročene in, ko pridejo, bodo zasedli isto mesto kot do sedaj, v prvem predalčku, levo zgoraj.

Morda je kriva moja obsedenost, da mora biti vsaka stvar na svojem mestu. Prav je, da je vsaka stvar na svojem mestu, kajti če se stvari ne najde, ko se jo potrebuje, stvar izbubi svoj namen, zato je zame enako, kot da stvari ne bi bilo.

Meja neznanega

Saj ne vem, ali bi bil resen in se zjokal, ali ostal nasmejen, ker nekaj, kar sem načrtoval cel mesec in sestavil, ne dela tako, kot bi si želel iz še neznanega razloga. Dobra stvar je ta, da se ničesar ni zakadilo, slaba pa ta, da ne dela in to me resnično, a nežno jezi.

Nekaj sem popravljal in dopolnjeval, a to je le brcanje v temo.

Drugi dan je bilo nekaj napredka. Težava se je ugotovila, vendar, če karkoli naredim v smeri načrtov, preneha delovati.

Tretji dan se je še kar poskušalo, kako ugoditi željam, ampak neuspešno. Morda bom sestavil še eno in videl, ali bodo simptomi enaki.

Pobiranje stvaritev

Udeležil sem se letnega pobiranja smeti. Pobirali smo ob cesti in nabral sem za sto litrov odpadkov (dve polni vreči). Kaj to vse ljudje zmečejo ob cesto; od raznih malih papirčkov, škatlic cigaret do pločevink in steklenic. Na koncu se je vsem prileglo meso s plošče, s čimer se je otvorila sezona takšne hrane.

Potrebno se je zavedati, da so zaradi pobiranja smeti nastali tudi novi odpadki, in sicer nove vreče za odpadke, na katerih sicer piše, da so iz recikliranega materiala, in embalaža, v kateri je bilo zapakirano meso, ampak dolgoročno človek živi in dela, da ustvarja odpadke.

Tako, čeprav sprva lep vrtni palček eno zimsko jutro poči, saj v njem voda zamrzne; potem pade skodelica iz mize in se razbije; žarnica pregori; telefon zastari; avtomobil zarjavi; nogavice se strgajo; torej prej kot slej se življenjska doba vsake reči konča. Tudi hiša se lahko podre. Koliko odpadkov je šele tedaj …

Nekaj reči se lahko reciklira, vendar je takšnih reči zelo malo. Vsa hvala o količinah predelanih reči je pretiravanje in zavajanje. Vsako leto opažam, da se zmanjša nabor povratnih steklenic in povečuje število reči, ki niso narejene trajnostno …

Za okolje lahko naredi največ posameznik, če zmanjša svojo potrošnjo.