Po nekaj urah pogovor nanese na tretjo sezono oddaje iskanja najboljšega šefa (kuhanja) in, čeprav nisem najboljši poznavalec dogajanja oziroma ker sploh nisem, me zanima mnenje, njihov pogled na dogajanje.
Pripravljajo količinsko skromne obroke, zadnje čase pa si pomagajo tudi z orodji, ki jih zagotovo ne vidimo v slovenski kuhinji, kot so prenosni plinski gorilnik, tekoči dušik ipd. V smeti se zmeče še užitno hrano oziroma takšno, katero bi se dalo še „popraviti.“ Večina se strinja, da okus hrane, ki jo morajo pripraviti, ni enak okusu večine ljudi in tudi pripravljalcem, ter da je oddaja izgubila smisel, kar se opazi tudi v spremenjeni lokaciji dogajanja.
Nekaterim je oblika oddaje vdihnila pravniški vidik in so se potopili, če se dobro spomnim, v zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili. Zakaj? Nekateri kadri so posneti z namernim (jasno) prikritim oglaševanjem, v katerem se opazi tudi embalaža žganih pijač, in gre za razvedrilno oddajo, ki se predvaja v času, ko je oglaševanje takšnih izdelkov prepovedano.
Ko smo že pri oglaševanju, se med listanjem po takšnih in drugačnih prepovedih ugotovi, da so nekateri oglaševalci prebrisani, kajti ne oglašujejo same pijače, temveč prikazujejo silhuete, obrise in abstraktnejše slike, ki v gledalcu vzbudijo asociacijo na njihovo pijačo, kar pa ni prepovedano.
Zanimivo mi je, da me vsako leto nekdo opomni in reče: “Glej S tekmuje.“ „Ali ti veš, da je D v oddaji?“ Zatem se prepričam in res, vsako sezono je tekmovala natanko ena oseba, ki jo poznam in katera pozna mene, in takoj ko se prvič zagledamo, je moje prvo vprašanje, kakšne so pogodbene kazni in podobno.
Izvedel sem, da se tekmovalci zavezujejo, da se pred kamero ne bodo skrivali ali se postavili za njo oziroma na takšno področje, katerega ta ne more zajeti. V konkretnem primeru naj bi bile te postavljene tudi okoli hiše ter uprte v hišo, zato se ne sme nihče preveč oddaljiti od hiše.
Ni komentarjev:
Objavite komentar