Premožni govorci

Zopet sem razmišlal o talentih, sposobnostih, saj se ne morem poistovetiti z ljudmi, ki trdijo, da obstajajo talenti, ki jih lahko vsak osvoji, in talenti, ki jih lahko osvoji le kdo. Posledično takšnim ljudem ni mogoče dopovedati, da jaz v prvo skupino ne sodim in da nečesa, kar počne večina, ne mislim početi in ne bom počel.

Po moje je talent slabo zastavljena beseda, ki jo nekateri jemljejo preveč resno. Zame talenti ne obstajajo oziroma je boljše uporabiti besedo spretnosti, saj si je njeno okolico lažje predstavljati.

Spretnost je kombinacija telesnih in umskih sposobnosti in marsikatera spretnost izključuje neko drugo spretnost. Torej tisti, ki riše na platno, ne bo znal dobro risati tehnične načrte oziroma biti natančen v tem. Prav tako ima lahko tisti, ki živi z naravo, opazuje rastline ter živali, težave pri dojemanju umetniških slik, saj se mu te ne zdijo smiselne oziroma zanj ne nosijo kakršne koli vsebine razen popačnega sveta, če je možno to iz slike sploh razbrati.

Zato obstoj osebe, ki bi združevala vse spretnosti, ni mogoč, in enako je s primerjavo. Ni je. Nihče ne more biti v celoti boljši od drugega, lahko je le spretnejši v čem, točno določenem.

Seveda mariskdo svojo nespretnost prelaga na gene, sploh v povezavi s „pametjo,“ kar koli je že to. Še slabše pa se je sklicevati na svojo nespretnost v preteklosti, saj ne prinaša nikakršnega napredka.

Spretnosti so priučene

Človek si mora vedno želeti biti boljši, saj je obstoj želje osnova za razvoj kakršne koli spretnosti. Želja, vztrajnost in dopustno okolje posameznika odločata, če se bo spretnost razvila ali ne. Seveda v mejah sposobnosti. Tako invalid na vozičku pač ne more biti tekač na progi z ovirami, lahko pa je še vedno dober športnik, in glasbena ustvarjalnost ni v genih, samo veliko lažje se je udejstvovati, če je že vse pri roki. Nihče ni postal glasbenik čez noč, sploh brez glasbenega inštrumenta.

Spretnosti je potrebno vzdrževati.

Nažalost spretnosti niso večne. Če ne drugega, znanje z leti zbledi. Delni osnutki ostanejo, ampak jih ni moč povezati v uporabno celoto.

Spretnost zahteva usklajeno okolje.

Lahko ste dobri v košarki, nato pa dobite v roke malo lažjo žogo in vsi meti žoge zgrešijo koš. Rešitev je standardizacija. Vse žoge za razširjene športe imajo natančno predpisane razsežnosti in svojo maso, kar ima za posledico manj zanimivo igro, a bi po moje gledalci uživali, če bi igralci imeli nepričakovane probleme. Pa tudi športne stave in zmage bi bile manj predvidljive.

Po drugi strani, še nisem videl avtomobila, ki bi imel drugačen vrstni red stopalk, kar je popolnoma prav, saj se bi zmeda stopalk izrazila v premnogih prometnih nesrečah. Šele, ko človek začne raziskovati, dojame, kako veliko stvari je dogovorjenih. Kaj bi bilo, če vožnja po desni strani ceste ne bi bila dogovorjena, in kako priročno je dejstvo, da moja desna stran ni desna stran nasproti vozečega, čeprav je v mesnici z isto besedo zelo težko povedati, kateri kos mesa bi.

Spretnosti so iskane.

Ene bolj, druge manj; oziroma tiste redkejše bolj. Če lažje obvladate nekaj, česar drugi težje, potem ste v prednosti. Talenti, kot jih pozna večina in kamor spadajo petje in ples, zagotovo niso iskane spretnosti. Največji talent ima vsekakor režiser oziroma montažer, ki naredi vsako televizijsko tekmovanje talentov popolnoma negledljivo več kot dve minuti. Če iščejo talente, naj prikazujejo tekmovalce in ne pokanje grimas voditeljev in žirije nasproti odra.

Spretnosti so povezane.

Če znate voziti avtomobil, potem boste znali voziti tudi viličarja, čeprav ga ne boste uspeli „vžgati“. Tu se skrivnost ne skriva v nesposobnosti posameznika, temveč v zagotavljanju varnosti. Razvito kritično mišljenje je uporabno marsikje. Tudi igranje enega glasbenega inštrumenta pomeni igranje bližnjega glasbenega inštrumenta.

Največ spretnosti imajo „reveži.“

Na žalost, kamorkoli pogledate boste videli, da je med najuspešnejšimi mnogo tistih, ki „nimajo pojma“ oziroma imajo samo eno spretnost in ta je prepričljivost v retoriki. Z njo izpostavijo sebe ter hkrati zamolčijo vse svoje nesposobnosti. Obstaja beseda, ki izraža točno to in sem jo uporabil v naslovu objave pred leti, a se je ne spomnim. Ti šment.

In enega takšnega človeka sem ravno danes poslušal, sicer veliko tvega, a ima po svojih besedah nekje okoli sedem stanovanj, milijon evrov ter eno podjetje, ni pa se spovedal, koliko ima kredita in koliko terjatev.