Bila je nedeljska ideja obiskati naravno znamenitost v obliki izvira nekje izpod gora. Hoja se je pričela ob vznožju precej dobro vzdrževane makedamske ceste, katera se je vlekla ob potoku, in, če bi bili prisotni še kakšni živalski zvoki, bi bilo vzdušje zaradi vročine in vlage kot v tropih.
Ker o samem izviru ni bilo mogoče najti kakrših koli podatkov, kako je ta označen in kje sploh je, so se pojavljali dvomi, če se ga je morda že zgrešilo, a je upanje še kar gorelo.
Pot se je tu, pred prečkanjem potoka, končala zaradi možnosti spodrsa ali zajezitve v vodo, čeprav se je do tja naredilo dva kilometra in prav toliko tudi nazaj.
Naslednjič pa do izvira!
Ni komentarjev:
Objavite komentar