Megleno morje

Prvi koraki so bili težki, naslednji še težji, a je bila želja po šestih minutah sopihanja še vedno tako izklesana, da je v glavi sameval en cilj: priti na vrh. Ni pomembno, kdaj bo Sonce zašlo, koliko bo lakote, če bom padel ali če bo dež. Hodilo se bo in povratka sredi poti ne bo, saj bi to pomenilo, da je bilo, tistih čeprav le morda sto ali sedemsto enajst korakov vzpenjanja, zaman.

Na začetku je bila pot zaradi mokrega listja precej spolzka, a je po eni uri le postala suha.

V senčnih legah so se kazali ostanki prejšnega dne, ko je po dolini deževalo.

Peta šestina prehojene poti prečka gozd nenevadnega izgleda.

Še stolp na vrhu in še dva razgleda zameglenih dolin, prvi iz vrha in drugi izpod gozda nenavadnega izgleda.

In vrh je bil po štirih letih znova osvojen!