Nimajo registrov samo stvari, ki so velike kot orgle. Na stotine jih imajo tudi tiste velikosti nohta na palcu leve roke. Registri so tako kot note; sama nota ne pomeni nič kaj veliko. Ko pa se note oziroma registre med seboj poveže oziroma nastavi pa lahko občudujemo lepoto.
Seveda je zamanj pričakovati, da se registre osvoji čez noč ali teden. Tu gre za mesece, kajti ni jih malo. Dokumentacija obsega preko tisoč stvari, k sreči pa se ne potrebuje vseh in zato ni potrebno vsega prebrati. Sama uporaba ni težka, zaplete pa se, ko se želi nekaj narediti. Ve se, kako mora na koncu delovati, ne ve pa se, katere registre uporabiti, kako jih nastaviti in v kakšnem vrstnem redu.
Po enem tednu, ko se nekaj naredi tudi z zamižanimi očmi, začne delovati, a je najtežje ugotoviti, čemu se po nekaj desetih ali stotih ponovitvah ustavi. Potem pa zopet deluje, tako kot mora. Je to sreča ali smola?
Da so registri res posebni, spletni iskalnik pri iskanju dotičnega vrne stran in pol. Ker imajo okrajšana imena, pogosto ponuja popravke, ampak DADDR je takšno, kot je, in tudi razlog, čemu na računalnik ni mogoče priključiti več kot sto sedemindvajset USB naprav.
Ni komentarjev:
Objavite komentar