Lansko leto sem bil tam z avtomobilom in ob vračanju sem si rekel, da moram sem priti tudi s kolesom, četudi mi to ni izgledalo povšeč. Nažalost mi je v preostanku lanskega leta zmanjkalo časa, zato s tem izletom ni bilo nič.
Je pa pogovor letos nanesel na isto pot. Zato sem se letos s kolesom spravil na Bohor, točneje do tamkajšne koče. Pot navzgor se je res vlekla, vmes sem se petkrat ustavil v senci, da sem se nekoliko ohladil. Ko sem bil „zgoraj“ na parkirišču sem se obrnil in spustil nazaj v dolino ter se šele takrat čudil, kakšne klance sem uspel premagati.
Nekateri bi (temu) rekli mala malica, s čimer se strinjam, saj je bila tudi moja malica pred to potjo zares mala. Pojem okrog sedemdeset gramov sladkarij potem pa sem ves čas – nekaj ur kolesarjenja brez. Pijem nekaj več, vendar premalo. Pijem vodo samo. Zaenkrat. To moram spremeniti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar