Danes se počutim v stiski, v stiski s časom; kar naenkrat bi se vsega lotil in bi imel vse narejeno. Večkrat si rečem, da za to ni nikakršne potrebe; če se prej tega nisem lotil in sem preživel, bom tudi tokrat, ampak ne zaleže.
Zanimivo mi je izpraševanje samega sebe o odločitvah izpred petnajst let. Zakaj sem se takrat odločal tako, danes pa se bi drugače? Zakaj sploh pride do tolikšnega odstopanja? Zakaj me isti izid lahko razžalosti in lahko nasmeje … razžalosti do nasmeha. Zakaj sem se takrat odločal tako, danes pa se ne bi drugače? Če odgovor poznam oziroma ga spoznam, vem, kaj mi je všeč in kaj mi ni. No, to mi všeč, ker tedaj nisem odvisen od vetra oziroma lahko tudi drugim izdam (svoj) objektiven kriterij.
Ni komentarjev:
Objavite komentar