četrtek, 19. november 2026

Ciljna klančina

Zadnjih nekaj tednov so delnice strmoglavile in občasno se sprašujem, zakaj nisem oktobra … ampak navsezadnje; daleč od oči, daleč od srca in pogosto je bolje ne vedeti, ker tudi tisto, s čimer sem bil srečen, razžalosti in obratno. Nič ni dobro, nič ni slabo, čeprav je sedaj slabo in tega maja ali junija nisem mogel napovedati; nihče ni mogel tega napovedati.

Prejšnji teden sem pozabil popolnoma zapreti vrata in sedež v avtu oziroma rob tega je bil moker. Zato so bile delno mokre tudi moje hlače. To je bilo še slabše od delniškega trga, a ne tako slabo, da bi se s tem pretirano obremenjeval v dopoldnevu.

V soboto sem zopet kuril svoje žetone in v enem dnevu skozi cilj brcnil nekaj, kar sem začel pred sedmimi leti, se trudil nadaljevati nadaljnji dve leti in nazadnje še poskusil tri leta nazaj. Ko sem bil že na cilju, sem želel še več in to dopolnjeval, da sem v torek bil na točki skorajšne popolnosti, ko nisem več vedel, kako naprej.

Če povzamem: Če počakaš do zadnje minute, potrebuješ le minuto za izvedbo.

Ni komentarjev:

Objavite komentar