Usklajeno valovanje

Že sedem let nazaj, morda še kakšno leto več, se je v Sloveniji pričel opazovati osvajalni pohod, ki je žrl radijske postaje. Za najbolj požrešnim pohodom so se zvrstili še trije osvajalni pohodi, sicer drugih radijskih postaj. Počasi, a vztrajno, so izginjali tudi precej dobri lokalni programi ter bili nadomeščeni s programi, pretežno enaki za celoto ozemlje.

Nekateri ljudje so jim prisluhnili in kmalu ugotovili, da glasbeni del programa ni najboljši, saj se je ena skladba zavrtela tudi po večkrat dnevno. Ko so svoje ugotovitve začeli deliti naokoli, so se programa oprijeli pridevniki kot so slab, neposlušljiv, neprimeren, dolgočasen, čeprav je bil njihov nočni program neprimerjivo boljši in dejansko vreden poslušanja.

Ljudje so iskali druge programe in našli program namenjen tujcem, kjer je večino programa v angleščini in nemščini. Glasbeni izbor je bil boljši, a je program spet imel slabo stran. Zaradi svoje narave, so bile novice predvajane vsako uro, kar ne bi bilo prav nič narobe, če ne bi bile te vsako uro iste. Vsak je po treh urah poslušanja jasno vedel, kaj bodo ob polni uri zopet povedali. Kako dolgočasno in neizvirno.

Tako sta ljudem ostala le dva radijska programa in sicer prvi in drugi, do sedaj še dobra.

Izgubljeni primeri

Pogrešam toplejše kraje, z več svetlobe in še več modrine.

Če bi se potrudili pripeti list, bi tam morda še kaj pričakoval.

Prekratka mnenja

Včasih naletimo na neandertalca. Njegova mnjenja ne obstajajo, saj govori povsem naučeno in samo tisto, kar želiš slišati, čeprav tega pravzaprav nočeš. Njegovi stavki so sestavljeni iz govoric ter splošnih resnic, pobranih iz dnevnega tiska in iz pogovorov. Ničesar ne zna obrazložiti ali razložiti. Tudi ravna se tako, bolj po potrebah. Zanj je vse tako, ker je tako.

Človek napreduje (v lastnem mišljenju), ko zna presojati zase, ne verjame vsemu in si zna odgovarjati na lastna vprašanja. Ne sprašuje se samo, kaj je dobro, temveč tudi zakaj je dobro; kaj si želi, ampak tudi, čemu si želi. Zaradi drugačnih, različnih oziroma nasprotnih mnenj drugi nanj gledajo postrani, kar ga nekako potre, čeprav z njim ni pravzaprav nič narobe.

Težava je v drugih, ker ga ne razumejo, in ga napačno označujejo. Njegova mnenja niso prav nič nenavadna, neobičajna ali čudna. Vsak ima lahko takšna. Tudi na zunaj je prav takšen kot vsi drugi. Vemo le, da znotraj uživa.