sreda, 24. junij 2015

Otok črnih brez

Bil sem že v marsikateri tovarni, resda ne v vsaki, vendar v tu in tam kakšni pa že. Tako kot v avtomobilski je tudi v farmacevtski viden trak oziroma postopek, ki na koncu pripelje do končnega izdelka, ampak, ko si enkrat tam in vidiš vse, končni izdelek in njegovi zasnovalci niso kaj prida več vredni. Grozno bolj te zanima, kdo je bil tisti nekdo, ki je zasnoval, naredil in povezal vse te (morda edinstvene?) tovarniške stroje v neprekinjen ritem, saj se ti zdi, da je moral biti ta nekdo vsaj tridesetkrat bolj sposoben kot vsi zaposleni tam.

Ko pomisliš še, da je moral nekdo opremiti kirurško dvorano, podvomiš v pomembnost poklica kirurga, ki zna dvorano in opremo tam le uporabljati.

Zato si želiš nekoč spoznati tovarno, ki proizvaja tovarne, požreti vse njihovo znanje, ter si sestaviti kakšen takšen stroj, ki ga množica nikoli ne bo imela.

sreda, 17. junij 2015

Usahla poplava

V tej množici tujih taktirk ni nič narobe, če se počne nekaj drugega ali ne sledi dosledno.


Absolutnega prav(a) tako ali drugače ni.

petek, 12. junij 2015

Izložba hrepenenja

Arhitekt opazuje, ne modruje.
Se uči, da nekaj dobrega naredi.
Počasi napreduje, ker ga nekaj omejuje.

Sčasoma ugotovi, da si nekaj drugega želi.

Arhitekt si svoj svet gradi,
vmes pa še kakega skadi.
Vse dobro zbira, ostalo prezira.

Arhitektu se svet podira, zaklala ga je sekira.

Njegova najljubša. Sekira seveda.