Visoki padci

Ko se ti v glavi pojavi pet, deset idej, dvajset nasvetov, ki si jih tako zelo zelo želiš uresničiti oziroma jih upoštevati, razočarano ugotoviš, da zaradi tolikšnega miselnega pritiska ne boš mogel začeti prav ničesar, si mirno želiš odmisliti vse in izbrati le eno stvar, vendar ne zmoreš, kajti vse je preveč prepleteno in povezano.

Zato so trenutno takšni dnevi, ko se ne naredi popolnoma nič.

Jama gramoza

Kdo bi verjel, da sem problem, s katerim se ubadam že nekaj tednov, rešil tako, da sem odstranil svojo rešitev, mojo rešitev, ki naj bi zadevo pohitrila, vendar jo je dejansko upočasnila. A ti šment.

Otok črnih brez

Bil sem že v marsikateri tovarni, resda ne v vsaki, vendar v tu in tam kakšni pa že. Tako kot v avtomobilski je tudi v farmacevtski viden trak oziroma postopek, ki na koncu pripelje do končnega izdelka, ampak, ko si enkrat tam in vidiš vse, končni izdelek in njegovi zasnovalci niso kaj prida več vredni. Grozno bolj te zanima, kdo je bil tisti nekdo, ki je zasnoval, naredil in povezal vse te (morda edinstvene?) tovarniške stroje v neprekinjen ritem, saj se ti zdi, da je moral biti ta nekdo vsaj tridesetkrat bolj sposoben kot vsi zaposleni tam.

Ko pomisliš še, da je moral nekdo opremiti kirurško dvorano, podvomiš v pomembnost poklica kirurga, ki zna dvorano in opremo tam le uporabljati.

Zato si želiš nekoč spoznati tovarno, ki proizvaja tovarne, požreti vse njihovo znanje, ter si sestaviti kakšen takšen stroj, ki ga množica nikoli ne bo imela.