Nametano razmerje

Ena pesem, ki se velikokrat vrti na Radio SI, vsebuje besede kot so „kužki“, „mucki“ in zvezo „pozitivni kot plus na akumulatorju.“ To zadnje ni nujno resnično, saj obstaja neskončno mnogo plusov, zato lahko vsak plus postane negativen glede na njegovega naslednika. Torej, če smo pozitivni, smo tudi negativni. Nepremišljeno besedilo, kaj pa drugega. Mimogrede, kar je pomembno je napetost oziroma potencial.

Nadalje od skupine Zmelkoow ponavljajo oziroma vrtijo samo en komad. Najbolj na jetra in še na ledvice pa mi gre en slovenski komad, ki vsebuje besedi „desetkami“ in „Lidl“. Tega ne morem več slišati, zagotovo ga zavrtijo vsaj enkrat na dan. Besedilo poveličuje neresnice. Morda je besedilo sponzorirano, saj slabšega in bolj pristranskega ne bi bilo mogoče uglasbiti.

Morda preveč razmišljam. Tudi drugi pravijo tako oziroma, da se ukvarjam s stvarmi, ki niso mogoče. Spuščam se v podrobnosti. Vsebina govora ni povezana. Druge poslušam, če pri zanikanju uporabljajo rodilnik, ter se hkrati zadržujem jih popraviti. V zadnjem stavku sem uporabil prosti nedoločnik.

Ljudje, ki me srečajo pravijo, da imam neavtohton naglas. Meni je vseeno, saj tudi sam ne zmorem jasno ugotoviti, s kod prihaja človek. Za nekatere redke se jasno razloči, za druge mi je vseeno. Ljudje, razen morda nekaterih, niso zanimivi. Bolje mi gre pri besednem zakladu. Beseda dneva je adekvaten in pomeni ustrezen, enakovreden.

Ne maram čakanja pred prehodom za pešče, ne maram čakanja v trgovini pred blagajno, ne maram plastičnih nakupovalnih vrečk in vrečk za enkratno uporabo, ne maram luknjastih in ozkih cest, krožišč ter parkirnih mest.

Raje vse nesem v rokah, tako ali drugače kupim samo tisto, kar potrebujem in ne tisto, kar mislim, da potrebujem. Razmišljam, da bi se odselil tja, kjer imajo vzdrževane ceste, križišča ter parkirna mesta širine dveh jugoslovanskih avtomobilov.

Všeč sta mi vodovod s pitno vodo ter električni priključek. Všeč mi je narava, ker ta sama po sebi ne more biti onesnažena.

Spoznal sem, da imam premalo časa, da bi vse znal ali si bi naredil.

Kipci umetnosti

Ni samo šest ali sedem umetnosti. Umetnosti je več, mnogo več in ena umetnost je umetnost nastavitve termostata. Tako kot mora imeti slika človeškega obraza nos na drugi tretjini, ima tudi nastavitev termostata svoja pravila.

Prvo pravilo pove, da je termostat naprava za uravnavanje temperature. Drugega, tretjega, četrtega in nadaljnih pravil ni, kajti vse je zajeto v zgolj enem pravilu.

Ampak kljub svoji preprostosti je to umetnost. Tisti edini gumb oziroma edina nastavitev ne pomeni jakosti hlajenja ali gretja. Drugače povedano; če gumb kaže na 15, ne bo shladilo prostora nič hitreje, kot če bi ta kazal na 22, čeprav je v prostoru 23. Enako velja za gretje. Termostat samo vklaplja in izklaplja hladilno oziroma grelno napravo glede na razliko temperatur: željene in dejanske.

Lahko bi začeli s podelitvijo zlatih termostatov za najbolj taletirane, a bi žal bolje šle kisle kumarice za vse tiste, ki imajo poleti nastavljeno na najnižjo, pozimi pa na najvišjo temperaturo, ki jo premore skala termostata. Vsem takšnim bi prišel prav še kupon za zamenjavo termostata s stikalom, saj bi obvladovanje česarkoli drugega pomenilo njihov vrhunski dosežek.

Kje je šele logika, če je pozimi 20 °C premrzlo (hočejo 26 ali več), poleti pa pretoplo (hočejo 16 ali manj). Skratka, termostat ni naprava, ki oddaja ali sprejema toploto.

Hipna povzdigovanja

To vreme mi je pokopalo vsebino, počutim se plitko in prazno. Želim si začimb, timijana in majarona, v nepreveč razkuhanem rižu; ali pa testenine z bazilikinimi listi.

Rad zalivam vrt, rože niti ne toliko, okrasne smrekice so izjema, in če bi lahko izbiral bi izbral okrogel vrt, da bi mi lahko samodejna pršilka enakomerno dosegla vse njegove kotičke, ampak to bi bilo zagotovo čudno, kajti nihče nima tako iz zraka zanimivega vrta brez kotov. K sreči so poletni nalivi dovolj obsežni, da  za zalivanje deževnice nikoli ne zmanjka.

Jutra postajajo vedno boljša, vsaj od dneva nekaj ostane.