Sivo morje

Najprej je prišla ena hruška in nato še druga. Hruška ima v notranjosti spiralo, zato se glede na smer vrtenja določi, ali bo šel beton iz hruške ali se bo v njej še naprej mešal.

Že takoj na začetku je odpovedal opaž, saj ga je tisti, ki ga je pripravljal, pozabil do konca pripraviti. Po treh urah, ko se je z betoniranjem zaključilo, je bil beton že tako trd, da bi se po njem lahko že hodilo.

Nauk za vnaprej; betoniranje v lastni režiji s pol premalo ljudi ni tako lahko, kot je vidno od daleč.

Eni v morju, drugi v betonu.

Utaja brez srca

Včeraj sem vezal armaturo, danes bi morala priti hruška z betonom, a ta ni prišla.

Gradimo tovarno. Veliko dela je že narejenega, a prav tako veliko dela še neopravljenega. V bistvu je praha in umazanje veliko, a se počutim veliko bolje kot za mizo, kjer se mi podlaket lepi nanjo. Tuširanje je v igri tako ali drugače. K sreči nimamo tistih zelenih ali modrih škatel, ki jih najdemo na deloviščih. Pravzaprav v njej še nikoli nisem bil in tudi nimam želje biti; sploh ponoči, ko vanjo ne sveti kakršna koli luč.

Glede na to, koliko lahko gradbiščni delavec naredi, kaj naredi in koliko se trudi, se mi zdi, da je njegovo delo podcenjeno. V enem mesecu bi brez težav lahko zaslužil tisoč devetsto evrov bruto bruto, kar po vseh odtegljajih znese več kot tisoč evrov, ampak dejanska slika je na račun pohlepnih delodajalcev drugačna. Seveda, če ima delo, dela poleti več in pozimi toliko manj oziroma ne dela ali si poišče nekaj drugega, npr. prodaja vozovnice na smučiščih.

Sedaj ni več čudno, čemu so na sodišču najbolj odmevne zgodbe o zlorabah v gradbeništvu.

Nametano razmerje

Ena pesem, ki se velikokrat vrti na Radio SI, vsebuje besede kot so „kužki“, „mucki“ in zvezo „pozitivni kot plus na akumulatorju.“ To zadnje ni nujno resnično, saj obstaja neskončno mnogo plusov, zato lahko vsak plus postane negativen glede na njegovega naslednika. Torej, če smo pozitivni, smo tudi negativni. Nepremišljeno besedilo, kaj pa drugega. Mimogrede, kar je pomembno je napetost oziroma potencial.

Nadalje od skupine Zmelkoow ponavljajo oziroma vrtijo samo en komad. Najbolj na jetra in še na ledvice pa mi gre en slovenski komad, ki vsebuje besedi „desetkami“ in „Lidl“. Tega ne morem več slišati, zagotovo ga zavrtijo vsaj enkrat na dan. Besedilo poveličuje neresnice. Morda je besedilo sponzorirano, saj slabšega in bolj pristranskega ne bi bilo mogoče uglasbiti.

Morda preveč razmišljam. Tudi drugi pravijo tako oziroma, da se ukvarjam s stvarmi, ki niso mogoče. Spuščam se v podrobnosti. Vsebina govora ni povezana. Druge poslušam, če pri zanikanju uporabljajo rodilnik, ter se hkrati zadržujem jih popraviti. V zadnjem stavku sem uporabil prosti nedoločnik.

Ljudje, ki me srečajo pravijo, da imam neavtohton naglas. Meni je vseeno, saj tudi sam ne zmorem jasno ugotoviti, s kod prihaja človek. Za nekatere redke se jasno razloči, za druge mi je vseeno. Ljudje, razen morda nekaterih, niso zanimivi. Bolje mi gre pri besednem zakladu. Beseda dneva je adekvaten in pomeni ustrezen, enakovreden.

Ne maram čakanja pred prehodom za pešče, ne maram čakanja v trgovini pred blagajno, ne maram plastičnih nakupovalnih vrečk in vrečk za enkratno uporabo, ne maram luknjastih in ozkih cest, krožišč ter parkirnih mest.

Raje vse nesem v rokah, tako ali drugače kupim samo tisto, kar potrebujem in ne tisto, kar mislim, da potrebujem. Razmišljam, da bi se odselil tja, kjer imajo vzdrževane ceste, križišča ter parkirna mesta širine dveh jugoslovanskih avtomobilov.

Všeč sta mi vodovod s pitno vodo ter električni priključek. Všeč mi je narava, ker ta sama po sebi ne more biti onesnažena.

Spoznal sem, da imam premalo časa, da bi vse znal ali si bi naredil.