Ne bom gostobeseden, ampak, kolikor sem ugotovil, pri nakupovanju dosežemo vsaj tri faze zadovoljstva. Prvo fazo doživimo, ko izdelek najdemo, položimo v košarico oziroma naročimo; drugo fazo dosežemo, ko je nakup zaključen, plačan. Zadnja faza pa se zgodi, ko izdelek načnemo. Največkrat bi si želeli še četrto fazo; fazo, ko se izdelek dejansko uporablja, toda zadovoljstvo tu ni tako izrazito, zato ljudje za vzdrževanje svojega zadovoljstva kupujejo in kupujejo, kar je usklajeno z moderno potrošniško ekonomijo.
Pri tem plačujejo tudi za stvari, ki jih ne potrebujejo zgolj zaradi lastnih potreb, temveč zgolj za preizkušanje nečesa novega, še nepreizkušenega ali za dokazovanje pred drugimi.
Kar mi gre na živce so čakalne vrste in ljudje, ki ne vedo, kaj si sploh želijo. Ker so ljudje različni, lahko kdo uživa v čakanju v vrsti oziroma v svojem stanju nedoločenosti. Hvala, ker obstajajo dobri ljudje, ki me s tistimi nekaj stvarmi spustijo naprej in mi tako olajšajo muk.
Ker vedno vem po kaj sem prišel, so mi vse lepe ponudbe pri blagajni o drugih stvari odveč. Morda koga premamijo, toda mene ne. Saj vem, tam so te stvari nastavljene v slogu z moderno ekonomijo. V bistvu so vse stvari nastavljene v tem slogu: razporeditev polic, razporeditev izdelkov po policah, odmaknjenost živil daleč stran od blagajn, da se prehodi čimveč trgovine.
