Pravi prijemi

Opazujem in opazujem … občudujem … v bistvu ne; zgolj opazujem druge ljudi in sebe v potezah oziroma kako se česa lotijo. In med njimi in mano so opazne razlike. Ljudje počnejo oziroma si upajo početi tisto, česar si jaz ne bi.

Že kozarec nesejo oziroma zagrabijo tako od zgoraj, da primejo za rob. Ne vem, kaj misijo, če sploh kaj mislijo; meni je ogabno.

Opazil sem tudi, da se zadnje čase pri pripravi hrane uporablja črne rokavice. Delujejo mi kot modni dodatek, kajti prej ali slej z njimi odprejo hladilnik, zagrabijo kozarec in ga odprejo; potem pa zopet primejo hrano.

Rjave opeke

Nekje v začetku leta nisem imel težav z vstajanjem in sem mislil, da mi je končno uspelo prestaviti večerno zavlačevanje v jutro, pa mi ni uspelo. Vsaj ta mesec sem zopet vstajal z budilko, nekaj do šestih zjutraj in opažam, da mi osem ur spanca ni dovolj; popoldne sem utrujen in to popoldansko ne samo poležavanje, tudi dremanje mi paše.

Glede na vsebino sanj, so mi te popoldanske tiste najslajše; tiste jutranje so pa najslabše: sanjam same nesmisle in želja po odkrivanju nečesa novega me kar vleče nazaj (v sanje). Neumnost, vem, ampak omenjena želja je močna.

Moti me tudi to, da popoldne veliko lažje zaspim kot zvečer. Ko bi bilo vsaj enako. Nekako me zvečer utrujenost ne pobira in takrat me tudi vse moti, sploh vročina in potenje, medtem ko lahko popoldne zaspim ob hrupu brez težav. Ni mi jasno.

Znana melodija

Prepričan sem, da je skoraj vsak enkrat slišal dele naslednje skladbe, čeprav takrat ni poznal naslova.

Tudi jaz ga nisem poznal …