Izštekani kolač

Ko vsi dnevi izgledajo enako in ko se vsak dan počne enako, sem zdolgočasen.

Nekaterim je vsebina takšnih dnevov všeč oziroma bi najraje vsak dan doživljali eno in isto zgodbo, vendar drugim ni. Ti vsak dan potrebujejo izziv, nekaj novega, drugačnega; skratka nekaj, kar bo v njih samih povzročilo željo, da bi nekaj osvojili, nekaj naredili. Morda zadostoje kak rebus, vendar ne pretežak, da človeka ne odbija; morda opis postopka ali reševanja kakšnega problema ipd., skratka nekaj, iz česar lahko človek črpa ideje in se uči, če mu bo znanje koristilo ali ne.

Podobno kot z dnevi je z ljudmi. Nekateri trosijo ene in iste povedi, vendar jih pustiš, da ob pripovedovanju žarijo, čeprav točno veš, kaj bodo še povedali in kaj bodo pri tem poudarili. K sreči obstajajo tudi takšni ljudje, ki vsak dan povedo nekaj novega in od katerih lahko pričakuješ mnenje, kako raste paradižnik v naravi, v divjini. Morda zaradi šibkejšega stebla bolj vodoravno?

In zato vsak dan veš nekaj več.

Jahta potopa

V petek so me tako lepo izigrali, da so mi z jezika vzeli besedo „ne“ in jim brez glasu prikimal, saj smo vedeli vsi, da druge rešitve oziroma odgovora pač ni.

Zato sedaj berem „Social Media Strategy“ in ugotavljam, da res nisem rojen za to. Kup enih popolnoma nesmiselnih stvari, ki pišejo, kako svet stoji, in končno vidim, čemu ima vsa vsebina čuden priokus. V smernicah je dobesedeno zapisano, naj se slabih stvari ne izpostavlja, in poudarja le dobre.

Zato je sorazmerje podrto in zato lahko že vsak vsaj malo podinteligenten zazna, da v takšnih besedilih nekaj manjka, ampak ljudje se s tem ne obremenjujejo.

Podobno so na drugi strani ljudje, ki postavijo vprašanje zgolj za pridobitev nekega pozitivnega odgovora, za potrditev nečesa. Fuj.

Bodi pripravljen na vsak odgovor.

Zmedeni uzurpator

Najlepše so pesmi z vsebino brez besedila.

André Rieu - Ballade pour Adeline