Tipično se v dnevih tik pred novim letom vedno prehladim in tokrat sem se prehladil v petek. To je pomenilo, da sem vse naslednje dni preživel na toplem. V soboto sem našel uganko, ki jo je bilo potrebno rešiti do polnoči in ki je prinašala nagrado, vendar ta še ni bila znana. Ker sem zaradi splošnega prednovoletnega vznemirjenja pričakoval nižjo udeležbo potegovalcev za nagrado, sem pričakoval tudi višjo možnost svoje zmage. In res, uspelo mi je.
Popoldne, na novega leta dan, je bila razkrita nagrada, ki mi je prenesla začuden pogled in nato še minuto krohota. Ne poznam še nikogar in še nikjer nisem prebral, da bi kdo prejel kaj takšnega, tako nenavadnega. Ni bila čokolada, ni bila metla in niso bile nogavice. Prejel sem en kilogram poliestra v vrvici na kolutu. Ja točno to. Preračunano to pomeni približno tristo metrov vrvice.
Da bo to leto drugačno, mi je bilo jasno že deset minut po polnoči, ko sem po snemanju ugotovil, da nisem posnel ognjemetov, temveč novoletno drevesce. Zagotovo se sliši nenavadno, ampak razlika je bila le v eni številki. Namesto trideset sem izbral sto osemnajst. Sto osemnajst je slučajno izbrano število, preko katerega se je v splet skoraj šestnajst dni neprekinjeno prenašala živa slika drevesca. V tem času je bilo drevesce deležno preko dvesto ogledov.
Naslednje leto bo bolje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar