Podobe trenutkov

Lansko leto je bilo izjemno leto, kajti kaj takega do sedaj še nikoli nisem videl.

Poleti je precej deževalo in ob prehodu v jesen ni bilo nič bolje. Ustvarili so se odlični pogoji za pojav plesni. Plesen kot plesen ni nič posebnega, je enostavno bitje brez slabih namenov, vendar njena združba ni ravno najlepša na pogled in otip.

Združba je počrnila slabo izoliran parket ter tu in tam kakšen kot v starejši hiši brez fasade, ampak to je povsem pričakovano, če se v hiši ne prebiva ali redno prezračuje.

S svojimi zelenimi in modrozelenimi iglicami je v avtu brez dveh vrat na dveh kolesih in dveh polenih napadla volanski obroč ter poskrbela za pozelenitev skoraj vseh oblazinjenih površin; pod sovoznikovim sedežem, kjer je bilo nekoč polito mleko, pa je zgradila rjavo-rumen kupček, prav takšen kot izstisnjena dva dni zasušena oker tempera.

Nekaj plesni se je obeslilo tudi na zadnje in stranske stranice nekaterih omar, čeprav se je zgolj za vzorec, se je.

Napad se je ustavil, ko se je notranjost avtomobila posesala, pobrisala, posušila ter obdala s vlagovpojnimi vrečkami, ki jih včasih priložijo pakiranju. Omare so se odmaknile od zidu ter bile pobrisane.

Tisti s počrnjenimi koti so si zaželeli varikino, vendar je tisti teden ni bilo mogoče kupiti, saj je povsod pošla. Ko se je čez dva dni pojavila v letaku, se jo je nakupilo toliko, da ja blagajničarka vprašala, če se bo delala bomba. Je tako, bomba proti plesni.

In v tisti hiši se še sedaj voha po bazenu.

Sprememb lahkotni prepuščenosti

Štiri ure spanja izgledajo kot štiri pravokotniki bele površine na nedoločenem ozadju. Zaradi povezanosti spanca so bili tudi pravokotniki povezani in sicer s puščicami v obliki loka. Tri puščice so kazale iz prejšnega na naslednji pravokotnik in pri vsakem prehodu sem se zbudil ter pomislil, če je ura že štiri.

Deset do petih sem šel med mraz, se peljal dvajset kilometrov ter prispel enajst minut pred dogovorjeno uro. Mimo mene je divjala mešanica vedno mrzlega in čedalje bolj segretega zraka, ki je talila prozorne packe. S tistimi, katerih ni uspela in so se držale do konca, sem obračunal kasneje. Kljub zgodnji uri je bilo na preozki cesti nekaj avtomobilov, s katerimi se nisem želel zaleteti, zato so vsa srečanja in zavoji potekali precej dolgočasno.

V naslednji uri sem zakuril peč. Drobiž je lepo zagorel, vendar mu ni uspelo prižgati sosednjih dveh polen. Ti sta spuščali zvok in vodno paro, zato sem v peč vrgel še dva ostanka razlomljene abecede. Nato se je tretje višje ležeče poleno le vnelo.

Zunaj se je začelo daniti in nekaj trenutkov za tem se je nad vzhodom pojavila oranžna vzporednica. Zavedel sem se, da bo današnji dan prelep. (:

Napojeni izpusti

Imam občutek (lahko se seveda motim), da nekateri študenti mislijo, da je pri diplomski nalogi (in preostalih podobnih izdelkih) najpomembnejše število strani. Zato se prislužujejo naslednjih trikov:

• povečan razmik med vrsticami (da izgleda pol več),
• enostranski tisk (da izgleda enkrat več),
• kazalo slik, tabel, okrajšav, kratic in ostalih nepomembnosti.

Besedilo s povečanim razmikom med vrsticami mi izgleda sumljivo „škrbasto,“ vendar je ponekod takšen način celo predpisan in ne samo to; tudi robovi so predpisani tako nerodno, da kasneje zaradi vezave ni mogoče najbolje videti črk na levem robu. 

Kaj je dejansko pomembno, je vsebina in citiranje. Pravilno citiranje!