Štiri ure spanja izgledajo kot štiri pravokotniki bele površine na nedoločenem ozadju. Zaradi povezanosti spanca so bili tudi pravokotniki povezani in sicer s puščicami v obliki loka. Tri puščice so kazale iz prejšnega na naslednji pravokotnik in pri vsakem prehodu sem se zbudil ter pomislil, če je ura že štiri.
Deset do petih sem šel med mraz, se peljal dvajset kilometrov ter prispel enajst minut pred dogovorjeno uro. Mimo mene je divjala mešanica vedno mrzlega in čedalje bolj segretega zraka, ki je talila prozorne packe. S tistimi, katerih ni uspela in so se držale do konca, sem obračunal kasneje. Kljub zgodnji uri je bilo na preozki cesti nekaj avtomobilov, s katerimi se nisem želel zaleteti, zato so vsa srečanja in zavoji potekali precej dolgočasno.
V naslednji uri sem zakuril peč. Drobiž je lepo zagorel, vendar mu ni uspelo prižgati sosednjih dveh polen. Ti sta spuščali zvok in vodno paro, zato sem v peč vrgel še dva ostanka razlomljene abecede. Nato se je tretje višje ležeče poleno le vnelo.
Zunaj se je začelo daniti in nekaj trenutkov za tem se je nad vzhodom pojavila oranžna vzporednica. Zavedel sem se, da bo današnji dan prelep. (:
Ni komentarjev:
Objavite komentar