Imam občutek (lahko se seveda motim), da nekateri študenti mislijo, da je pri diplomski nalogi (in preostalih podobnih izdelkih) najpomembnejše število strani. Zato se prislužujejo naslednjih trikov:
- povečan razmik med vrsticami (da izgleda pol več),
- enostranski tisk (da izgleda enkrat več),
- kazalo slik, tabel, okrajšav, kratic in ostalih nepomembnosti.
Besedilo s povečanim razmikom med vrsticami mi izgleda sumljivo „škrbasto,“ vendar je ponekod takšen način celo predpisan in ne samo to; tudi robovi so predpisani tako nerodno, da kasneje zaradi vezave ni mogoče najbolje videti črk na levem robu.
Kaj je dejansko pomembno, je vsebina in citiranje. Pravilno citiranje!
Ni komentarjev:
Objavite komentar