sobota, 2. julij 2016

Umetnost nemogočega

Neverjetno kako prikladen je raztegnjeni kozolec s svojo hladno senco sredi polj in travnikov. Pod njim se bi lahko preživelo vse te vroče popoldneve; če bi imel pa še vodo in elektriko, pa še dlje.

Sicer pa mi je te dni zelo lahko popoldne zaspati za nekaj minut in se pri tem tudi zavedati svojih sanj, ki trajajo dokler se mi ne zgodi kaj neprijetnega. Recimo primem za pločevino nekega odsluženega pralnega stroja, vendar se pri tem urežem oziroma si delno posnamem kožo z dlani, a mi to ne pomeni nič groznega, saj sanje zavestno prekinem in nadaljujem z drugimi. Kako prikladno. (:

torek, 28. junij 2016

Zgoščena oznaka

Kako bi v slovenščino prevedli „hashtag“? Ne glede na to, ali je sestavljanka ali zloženka, se jasno vidi, da sestoji iz dveh besed: hash in tag. Čeprav za prvo besedo ne najem neposrednega prevoda, se beseda uporablja v zvezah kot so hash table in hash function, pri čemer prvo prevajamo kot zgoščena tabela in drugo kot zgoščevalna funkcija, torej zagotovo hash pomeni nekaj nasičenega, gostega, zapolnjenega ali bistvenega. Tudi uporabla lojtre za razlikovanje oznake od besedila ni slučajna, saj se znak # v angleščini imenuje hash sign. Drugo besedo znamo prevesti v slovenščino kot oznaka, značka ali listek (v zvezi price tag). Torej si od tod že lahko mislimo, kaj naj bi hashtag pomenil, vendar je sama ideja uporabe take oznake stara že vsaj deset let. Ker marsikdo te ideje ne pozna, mi je vsakič, ko vidim grmado nametanih značk, smešno. (:

Namen teh značk je izobraževanje strojev, treniranje umetne inteligence in razumevanje jezika, kar se je nekoč prodajalo kot semantični splet. Resno. Ker stroj na začetku ne vidi oziroma ne razlikuje ali prepozna objektov na fotografiji, ga je potrebno naučiti, kaj je na tej sliki in to mu povedo ravno značke. Več kot je slik in več kot je ustreznih značk, ki jih lahko poveže, več zna. Ker je tudi iskalnik stroj in ta išče po besedah, mu takšne značke koristijo pri iskanju po fotografijah.

Zgodilo pa se mi je naslednje. Videl sem fotografijo, pod katero je bila oznaka, ki me je brez dvoma prepričala, da je bila fotografija posneta tam. Zopet sem videl neko drugo, tretjo in četrto fotografijo z isto oznako in si mislil, kako je ta kraj postal zanimiv. Naslednji dan se je ta oznaka pojavila pod fotografijo, vendar je ta prikazovala nek drug kraj, a sem si rekel, da je morda prišlo do napake. Ko sem naslednjič videl fotografijo, katere vsebina se popolnoma nič ni ujemala s to oznako, sem pomislil, da morda ta oznaka pomeni nekaj drugega. In res, sedaj vem, da oznaka igslovenija ne pomeni slovenskega kraja južno od Ljubljane, temveč nekaj drugega, kar ni povezano z vsebino in ne pripomore k razumevanju.

nedelja, 26. junij 2016

Barve bele

Bila je nedeljska ideja obiskati naravno znamenitost v obliki izvira nekje izpod gora. Hoja se je pričela ob vznožju precej dobro vzdrževane makedamske ceste, katera se je vlekla ob potoku, in, če bi bili prisotni še kakšni živalski zvoki, bi bilo vzdušje zaradi vročine in vlage kot v tropih.




Ker o samem izviru ni bilo mogoče najti kakrših koli podatkov, kako je ta označen in kje sploh je, so se pojavljali dvomi, če se ga je morda že zgrešilo, a je upanje še kar gorelo.


Pot se je tu, pred prečkanjem potoka, končala zaradi možnosti spodrsa ali zajezitve v vodo, čeprav se je do tja naredilo dva kilometra in prav toliko tudi nazaj.


Naslednjič pa do izvira!