Prometna prihodnost

Električni avtomobili so tišji, ne zahtevajo toliko popravil, imajo boljše pospeške, nimajo menjalnika in predstavljajo prihodnost, a če bi želeli zamenjati vsa obstoječa osebna vozila na tekoča goriva z električnimi, bi morali najprej zgraditi še enkrat toliko elektrarn in daljnovodov, kot jih imamo. Zdi se pretirano, ampak hišni priklop omogoča polnjenje le enega avtomobila za par ur, če se vse bližnje sosede odklopi, oziroma čez noč, če ostanejo sosedi z elektriko in polni kvečjemu vsak drug na vasi.

Vprašanje zase so tudi baterije, o katerih nihče rad ne govori. Pričakovana življenska doba ni znana in cena novih tudi ne. Nekateri jih imajo v najemu, drugi ne vedo, če jih sploh lahko zamenjajo. Domet je omejen in polnijo se skoraj dve uri in na bencinskih servisih bi lahko razmislili o ležalnikih, na katerih se bi poležavalo na vsake tri ure, saj se po tem času baterije zopet spraznijo.

K sreči obstajajo delno električni avtomobili, s katerimi je možno zapustiti bencinsko črpalko po nekaj minutah. Ti so mi všeč, ker si lahko, tako kot čisto električni, energijo ob zaviranju shranijo. So sicer dražji in po subvenciji še vedno dragi; tako da na koncu zmaga matematika, ki pokaže na avtomobile tega desetletja, torej tiste na bencin oziroma na nafto.

Današnji dan je bil slab dan iz močnega razloga megle in iz pripetljaja, da mi je po izstopu iz avtomobila spodrsnilo, nakar sem si moral roko še poviti, a so pomagale stalne malenkosti v avtomobilu, in sicer plastenka z nekaj vode, ki še ni zamrznila, in papirnate brisačke.

Središče

Še to, ABS je nujno obvezen in zavoji ne dopuščajo pretiravanja s hitrostjo.

Zdi se mi neverjetno, da je minilo že skoraj pet let in pol, odkar sem se zadnjič potikal tod naokoli. Sprašujem se, čemu sem takrat dobesedno hodil v krogu (po poti, ki zaokroži nazaj), in pozabil pogledati, kaj se skriva v njegovem središču. Spominjam se tistega poletja, ki se je počasi spreminjalo v jesen, in takrat je bilo ozračje toplejše, primerno za kratke rokave; sedaj pa se mi je pod nogami udirala skorja.

Kamor koli sem tokrat med hojo pogledal, je bila polomija, dobesedno. Debla dreves so bila prelomljena na pol in sredica je zevala med deloma, ki sta še vedno ostala povezana med seboj. Grdo in neprimerno za objavo kam drugam kot v rubriko posledice morebitnega žleda in rubriko brezčutnih ljudi, ki v gozdu odvžejo svojo posodo, hladilnike in vse ostalo navlako, ki živalim popolnoma nič ne koristi.

Kljub na drevesu pričvrščeni prepovedi približevanja brez podpisa, ki je pred leti ni bilo, sem sledil stopinjam in se premaknil do oboda kroga, kjer sem opazil prve spremembe. Betonski tetraedri so izginili. Takrat jih ni bilo tako malo in za približno tridesetimi ovirami ni ostala praznina, temveč razdejanje podobno tistimu, ki ga za seboj pustijo divji prašiči iskajoči želode. Ne zanima me, kdo jih je ostranil, temveč kje so sedaj.

Jasno sem nadaljeval naravnost proti središču, saj na obodu tako ali drugače že takrat ni bilo ničesar več razen kakšnih salonitk, in za rahlim zavojem k sreči prišel do podzemne garaže. Prepričan sem, da me je ta taktično ustvarjen rahel zavoj takrat zavedel in sedaj vem, kaj sem takrat v lepem in sončnem vremenu zamudil.

Kot ponavadi v takšnih zapuščenih in izropanih objektih ni ničesar razen na tleh nekaj zaoglenelih drv. V stropu so luknje povezane s cevmi, skozi katere prihaja zrak in v tem letnem času nekaj malega svetlobe, čeprav je tudi poleti zaradi zelenja ne more biti kaj dosti več. Poleg garaže je znotaj še ena soba in prostorček verjetno namen sanitarijam. Zaradi črte, ki jo poustvarjajo smreke, si upam reči, da so te bile zasajene ob gradnji.

Morda bi poleti nastale kakšne lepše fotografije, a se po drugi strani ne bi videlo kaj dosti več.

Zdrs dotika

Obožujem vožnjo z avtomobilom po snegu in vsako utripanje rumene luči, ki jo spremlja rezek zvok, pomeni manj veselja zame. Zato mi ostanejo le še kolovozi in razne gozdne ceste, na katerih je hitrost omejena s številom lukenj. Skozi čas vrhnja plast takšne ceste poledeni, kar ustvarja neprijeten zvok podoben drgnjenju plastike (avtomobilskega odbijača) ob asvalt. Zaradi tega se v meni ustvarja želja, da bi stopil ven in se prepričal, koliko sem nad tlemi.

Takoj ko mi ob hoji naokrog avtomobila začene drseti, pomislim, kako dober izdelek so avtomobilske pneumanike. Meni drsi, avtomobilu, ki gre po enaki podlagi, pa ne. Res ne vem, čemu takšna zgaga zaradi nevzdrževanih cest. Gozdno cesto nihče ne pluži in na njej je moč doseči hitrosti, skoraj primerljive hitrostim skozi naselje. Tudi zavorne poti niso nič daljše od tistih na asfaltu. Avto gre kot tank z gosenicami. (:

Uporabljam navadne zimske pneumatike in bi uporabljal še boljše, če vožnja z njimi ne bi bila zakonsko prepovedana. Dve leti nazaj sem pred nakupom zimskih pneumatik pogledal teste nemške avtorevije in si zapisal pet modelov, ki so se najbolje odrezali na ledu, snegu in dežju, potem pa sem kupil tiste z najnovejšim datumom proizvodnje. Ta je zapisan na bočni strani pneumatike v obliki TTLL v vrstici, ki se začne z DOT, kar pomeni, da je bila proizvedena v tednu T leta 20LL. Pneumatika na fotografiji je bila narejena v 30. tednu leta 2003.

Ker zimska pneumatika, tako kot vsak izdelek, zastari, je to zelo pomembno. Če je pričakovana doba pneumatike pet let in če ena pneumatika stane petdeset evrov, potem je lahko tistega, ki jo je dobil za štirideset evrov lahko sram, če so mu prodali nove, čeprav eno leto stare, saj s tem ni ničesar pridobil. Še več, menjati jih bo moral pogosteje in vsaka montaža stane. Tvegano je tudi nakupovanje preko spleta, saj nadzora nad datumom proizvodnje ni, in je mogoče dobiti eno starejšo (novo) in tri novejše.

Četudi ljudje radi varčujejo tam, kjer je tvegano, in zaradi tega posežejo po cenejših pneumatikah, ki pa se večinoma znajdejo na koncu lestvice, obstaja rešitev. Višja pneumatika (debelejši rob) istega modela je cenejša od pneumatike z nižjim robom. Če primeren model M stane sto evrov, ga je moč dobiti za sedemdeset in manj evrov, če se vzame višje z enakim obsegom. Ampak tega ne počnejo, saj menijo, da so nižje pneumatike na avtomobilu lepše.

Naj bo vsaj lep, če ne premičen.