Salon usode

Občutek, da se pravzaprav ničesar ne dogaja ni niti resničen niti lažen. Dogaja se, vendar se ničesar ne zgodi. Še vsake toliko časa se trudim znebiti čimveč fizičnih stvari, ki se nakopičijo naokrog.

Verjetno je večji problem moja zvedavost, ko v enem tednu želim prebrati in izvedeti čimveč. Ko že najdem odgovor, najdem tudi novo vprašanje in potem se vsebina samo še nalaga. Ob tem pa si vsakič rečem, le kaj sem počel pred leti, da si tega nisem prebral ali tega nisem vedel.

Zaradi tega vsake toliko časa preštevam, koliko vlakov mi je vsa ta leta že odpeljalo. Nekaj si želim (točno vem, kaj si želim), vendar nesrečno ugotovim, da bi moral to narediti že pred sedmimi leti. Takrat bi me to sicer stalo nekaj denarja, ampak včasih je denar drugotnega pomena. Ta se za kozlarije vedno najde.

Našel se je tudi čas, da sem si po dolgem času kupil nekaj majic, saj sem jih sedaj moral dati prati vsak teden; sedaj pa lahko perem vse na tri tedne.

Še vedno si ne morem pojasniti pojava in namena črnih rokavic iz nitrila, ki se vedno pogosteje pojavjajo v medijih pri pripravi hrane. Čemu se zagrabi meso iz rumenkaste polietenske embalaže z rokavicami, s katerimi so pred tem odprli vrata hladilnika, zatem še nož in z njimi potegnili folijo iz embalaže. Packi! Jaz bi najprej odprl hladilnik, odprl embalažo, si šel umit roke, nadel rokavice in nato šele prijel tisto meso.

Sladko razočaranje

Tisto, česar se ljudje ne zavedajo, je tudi to, da z nakupom vrečke oziroma vrečk za smeti dobesedno kupijo smeti. Čemu ne bi smeti spravili v vrečko, katero se že namerava prav tako odvreči stran?

Sicer je od zadnje čistilne akcije minilo že pol leta in naj povem, kako je bilo lansko leto v okviru „Še zadnjič — očistimo Slovenijo 15. 9. 2018.“ Udeleženci so prejeli nove vreče za smeti raznolikih barv in popolnoma nove rokavice. V času še vedno bujnega zelenja so se nekajkrat postavili za fotografiranje, v preostanku dneva pa so pobrali ravno toliko, da niso imeli slabe vesti. Ko bi si ob zaključku vsaj vzeli rokavice domov; ne, vsi so jih odvrgli v zaboj skupaj s koluti neporabljenih vrečk.

In kakšno je stanje letos po nekaj čistilnih akcijah?

Čistilne akcije niso več niti same sebi namen.

Plišasto veselje

To, da bo marca sneg, sem predvideval že v decembru, vendar sem šele v februarju ugotovil, da sem takrat označil prvi teden. Ker sem slednje pozabil, sem skušal zamenjati teden, vendar sem ostal pri svoji prvotni odločitvi. Zaradi tako toplega februarja sem skoraj že obupal nad svojim predvidevanjem.

Sedaj, ko je mesec skoraj mimo lahko rečem, da sem mesec zadel, pričakoval pa sem bistveno več snega — toliko, da bi ta na cesti povzročal preglavice.

Izbrani teden sem nameraval preživeti nekoliko drugače, vendar ni potekalo vse po načrtih. Vmes se je zgodil pustni torek ter nekaj nepredvidljivosti, za kar se je porabilo enkrat več časa. Obisk morja oziroma morske obale je tako odpadel, prav tako tudi vzpon v sredogorje.