Navdušenje običajnosti

Pozno zvečer sem se vozil domov, bil osredotočen na vidno polovico nenavdno večje bledokrvave lune in pri tem razmišljal.

Kaj vse smo imeli, kaj vse smo preživeli, ampak vse dobro se enkrat konča. MTV se po nekaj desetletjih poslavlja oziroma se bo nabor njihovih programov skrčil. To je zgolj začetek, kateremu bodo sledili še drugi televizijski programi. Gledalci raje zgubljajo čas z ogledom zasvajajočih kratkih posnetkov s prikritim izzidom na mobilnih telefonih in temu sledi.

Mladina je neubogljiva; ne sprašujem več, kdaj bo kaj narejeno, temveč kolikokrat moram še reči, da bo narejeno, oziroma kar vprašam, če nisem bil dovolj jasen. Drugi bi z njo že obupali. Po govoricah je tudi drugod tako (slabo).

Umetna inteligenca ne bo vzela služb, vzela bo sposobnost ljudem za opravljanje teh služb.

Papir vrednosti

Dolgo časa sem varčeval v obliki vezane vloge. Pred petnajstimi meseci so bile obresti še odlične. Tisoč evrov je po enem letu prineslo še trideset evrov; zatem je obrestna mera začela padati in marca letos je padla na desetino. To pomeni le še tri evre in točno tri evre, nič več nič manj. Zato sem se pred meseci odločil, da začnem varčevati v delnicah. Boljši donos prinese tudi večje tveganje, a sem to sprejel kot igro na srečo.

Če vrednost delnice v enem dnevu naraste za pet evrov, kar se dogaja, se tistemu s tisoč delnicami premoženje poveča za pet tisoč evrov. V enem dnevu! Če pade za toliko, izgubi premoženja za pet tisoč evrov. Zopet v enem dnevu, zato to vsekakor ni za tiste s slabim srcem. Ponavadi je po vsakem dvigu padec, zato vrednost delnice konec trgovalnega dne ostane nekje na ravni otvoritvene cene.

Zaslužek prinese preprosta strategija buy low, sell high, vendar so omejitve. Vsak nakup oziroma prodaja stane — opravnina; za prodajo so potrebni kupci želni plačati, za nakup so potrebni prodajalci želni prodati — likvidnost; nakup oziroma prodajo je potrebno na določenih borzah napovedati, zaradi česar cena ni vnaprej znana – volatilnost. K temu obvezno sodi še občutek — šesti čut napovedovanja prihodnosti.

Moja strategija je zgolj buy in po vsaj petnajsih letih sell, saj pri trenutni zakonodaji po petnajsih letih imetništva (delnice) ni davka na dobiček. Letno se imetnikom delnic izplačujejo tudi dividende, ki trenutno znašajo od tri do štiri odstotke vrednosti delnice, kar dojemam kot obresti, in zaenkrat so te višje kot obresne mere na vezane vloge, če vrednost delnice ne pade.

Zaenkrat sem v negativnem stanju, a se mi zdi to veliko bolje kot kockanje oziroma kartanje, saj so te igre v igralnicah (dokazljivo) zastavljene tako, da igralec dolgoročno vedno izgublja. Enako velja za športne stave.

Za primer, na športnih stavah so t.i. kvote oziroma količniki, s katerimi se pomnoži vložek. Če bi bila igra poštena, bi bila vsota količnikov vseh izidov ena; pa ni. Če bi naredil tri stave in zajel vse tri možnosti (zakona trihotomije); da moštvo A premaga moštvo B ali obratno ali je izzid izenačen, bi dobil izplačano manj kot sem vplačal. Potreben bi bil šesti čut napovedovanja prihodnosti. Stava na rdeče in uspeh na ruleti prinese dvakratnik vložka, vendar na ruleti niso samo rdeča in črna polja, je še eno zeleno polje za korist hiše. Tudi pri igrah niso le 3 izzidi, pri nogometni tekmi so še podaljški, prosti streli in tako dalje.

Naučil sem se, da se pri nakupih naj ne zaletavam in naj ne bom požrešen; vrednost dovolj niha in nihče drug me ne sili k nakupu, zato bo napočil trenutek, ko bo vrednost padla pod ceno, pri kateri sem delnico pripravljen kupiti.

Kako kupovati, kdaj, kako prodajati in kdaj je vprašanje za milijon dolarjev, saj pravi odgovori dobesedno prinašajo tolikšne zneske. Metode in mehanizmi so zanimivi, mi ni nič čudnega, da se nekateri s tem poklicno ukvarjajo, jaz sem daleč stran.

Mimohod pozornosti

Pomislil sem na tri dogodke iz preteklosti. Pomislil sem na njihovo letnico in preračunal sem, da so se zgodili sedem, štirinajst in enaindvajset let nazaj. Pri tem sem ugotovil, da so vsa ta števila večkratniki istega pravličnega števila in si odgovoril, da je to tokrat zgolj naključje.

Pomislil sem, da se vse spreminja, le jaz ostajam nespremenjen – vsaj tako to doživljam. Seveda se staram, a tega opazim. Ne opazim, ker nimam druge izbire kot, da živim s sabo. To, kar sem bil in kar bom postal, bo vedno z mano. Občasno se vprašam, če so moje dlani res moje in je med njimi in mano kvečjemu en meter. So te dlani res takšne barve kot izgledajo, ali so dejansko zelene in to zelenost moje oči vidijo drugače. Imajo te dlani res takšno površino, kot jo vidim in jo občutim s prsti druge roke, ali so dejansko zgubane in to zgubanost dojemam drugače? Ali je premik prsta dejansko premik prsta, kot ga vidim, ali se premakne nekaj drugega? Se med mojimi očmi in dlanjo res nahaja le zrak? Sem takšen, kot se vidim? Zakaj vse to doživljam povsem enako med spanjem, v sanjah, v temi?

Oziroma drugače, so ljudje dejansko ljudje; sem vsem, ki so v mojem svetu, tudi jaz v njihovem svetu. Kako velik je ta svet? Kajti v mojih sanjah so tudi ljudje — tako poznani kot nepoznani. Od kod so se vzeli ti dodatni ljudje oziroma, ali je zato torej ta svet sanj večji?

V današnjih sanjah je bil mesec maj; na albanski stojnici s hrano sem vzel bakala; izbral krajšo pot, zato zaplaval po vodi in bil kaznovan, ker pravila tekmovanja tega niso dopuščala.

Enkrat ali dvakrat letos, ko sem se zjutraj zbudil, sem si rekel, da so bile sanje enkratne, še nikoli tako dobre, še nikoli tako dramatične; večkrat pa so tako čudne in neresnične, da se zbudim in preverim dejstva. Občasno razmišljam, ali so moji spomini, spomini iz sanj ali spomini iz resničnosti; vedno pa si želim, da ne bi sanjal, saj bi tako jutro napočilo hitreje, ali da bi bil sposoben kaj iz sanj potegniti v resničnost, nekako, kajti v sanjah vidim, da sem sposoben marsičesa, naprimer slikanja na platno prav takšnih slik kot jih trenutno ustvarja umetna inteligenca. Zdi se mi vrhunsko, če bi lahko večkrat usmerjal tok sanj, v njih razmišljal ter se odločal, in zdi se mi neverjetno, da v sanjah vem, da sanjam; da v sanjah sanjam; se zbudim iz teh sanj v sanje.