petek, 30. december 2016

Meti neodločnosti

Več ali manj se je raznolikost barv ustavila pri štirih smetnjakih: za papir, za steklo, za pločevinke in za plastiko, pri čemer so lahko pločevinke in plastika združene v smetnjaku za embalažo. Sliši se, da je ločevanje odpadkov enostavno opravilo: namesto enega smetnjaka se sedaj vrže v enega izmed štirih, vendar je resnica daleč stran. Za lažje razumevanje se je na smetnjakih pojavil seznam, kaj se vanj lahko vrže in česa se ne sme. Ali je to dovolj?

Kam gre plastično vedro z betonom? Kam gre pločevinka z zasušenim lepilom? Kam gredo stvari, ki so dejansko sestavljene iz nerazcepnih elementov in kam gredo tekočine? Morda so to robni, skoraj nemogoči, primeri, ampak v občini, kjer nimajo smetnjaka za embalažo, se lahko le ugiba kam gre prazen tetrapak mleka, ker je ta sestavljen iz kartona, aluminija in plastične mase. Ali je pač potrebno tetrapak doma utopiti v vodi, da karton razpade, in potem še preučiti način, kako razdružiti polietilen in aluminij? Je potrebno z vsake vatirane pačke odstraniti bombaž? Je z ogledala potrebno postrgati zadnjo srebrno plast? Pa razstaviti dežnik? Pa z obutve odstraniti gumo? Pa olupiti baker znotraj električnih kablov? Pa iz kemičnega svinčnika odstraniti špico? Pa z obešalnika odstraniti kovinsko kljuko?

Počne kdo tako ali pač raje vrže med mešane odpadke? Kolikšen smisel ima sploh še ločevanje, če je ločevati težko oziroma kaj nam koristijo štiri smetnjaki, če bi jih dejansko potrebovali več kot dvajset.

Vsake toliko pripeljejo smetnjak za nevarne odpadke, kamor sodijo razne kemikalije, a pri oddaji zbirajo podpise. Prineseš eno pest sijalk (štiri cevi) in v zapisnik zapišejo, da si jih prinesel en kilogram; ena vrečka zdravil in krema za sončenje jim pomeni kar tri kilograme odpadkov. Vse to, da se potem v letnem poročilu lahko hvalijo, koliko nevarnih odpadkov so predelali; dejansko pa so jih le desetino.

Poleti je znanec čistil podstrešje in, ko se je tretjič pripeljal v zbirni center, so mu tamkajšni zaposleni očitali, da mu bi morali to zaračunati. Redno plačevanje položnic ni dovolj. Ni se potrebno več čuditi smetem v gozdu.


Po eni strani se spodbuja čisto okolje (na primer občina), po drugi strani pa se otepajo smeti (občinsko komunalno podjetje).

sreda, 28. december 2016

Orehovski grad

Na hribu današnjega krajšega vzpona je nekoč stal grad Mehovo, danes pa ga krasijo razvaline. Široka pot se prične pri cerkvici. Kmalu zatem se pot skozi robidovje zoža, a se nato zopet priključi na očiščeno široko pot, iz katere so že vidni kamniti ostanki.
Z vrha se dobro vidi vasica, ki se nedomiselno imenuje kar Podgrad. Preostale smeri pa zaradi zaraščenosti ne nudijo razgleda.

ponedeljek, 26. december 2016

Prekinjen šum

Sovražim ropot in podobne enolične, se ponavljajoče zvoke. Občutek v meni je enak tistemu, ko zaradi vse napetosti v zraku nikogar več ne preseneš in je edina želja; želja po tišini.

Ventilator v računalniku je postal glasen. Zato tudi moteč. Ponavadi mu pomaga čiščenje, izpihovanje prahu, a tokrat to ni zaleglo. Ker se je še vedno glasno vrtel, ga je čakala zamenjava. A glej ga zlomka, takoj ko sem ga osvobodil vijakov, je utihnil. Čakal sem, da bo čimprej zaropotal, saj bi rad imel stvari pospravljene, a sem se hkrati bal vsega skupaj sestaviti nazaj, saj bi se ravno zatem zopet oglasil. Po dveh dneh vrtenja v prazno se je udal. V dveh potezah je bil odščipjen in zatem ga je nadomestil drugi, sicer rabljen a tišji. Tišji od preostalega ventilatorja v ohišju, a še dobro, da ne rožljata preveč.

Lansko leto je enako usodo doživela tudi stropna luč, ki je na vsake toliko časa oddala ton, ki se je ujel z njenim ohišjem, in vse skupaj se je zatreslo in zaropotalo.

Poseben razred je razred malih hrupnih hišnih aparatov, kamor spadajo razni mlinčki, mešalniki in sesalci. Teh stvari tudi v enaindvajsetem stoletju še vedno ni možno narediti tako, da bi bili čimbolj neslišni. Nič me ne bi motilo, če bi po petih letih aparati začeli oddajati hrup, ker te stvari znam popraviti, ampak te stvari so tudi kot nove preglasne. Pet, deset minut še zdržim, potem pa me njihov zvok razdraži. Morda pa v navodilih piše, da bi morali ob delu uporabiti glušnike, a se tega nihče ne drži, ker bi izgledalo čudno. Jaz se rešujem z nekaj minutnimi odmori.

Hvala za dobro glasbo.