sobota, 25. april 2015

Hrup tišine

Počutim se grozno, ko ne vidim tistega, kar si želim videti; ko ne morem reči tistega, kar želim reči, oziroma, ko ne gre tako, kot sem si načrtal. Če bi bilo tako enkrat ali dvakrat, morda tudi osemkrat, bi bilo lažje, ampak tako je nažalost kar vsakič.

Nisem jezen, samo razočaran sem nad samim sabo, saj sprejmem samo tisto, kar si želim sprejemati.

Ni komentarjev:

Objavite komentar