Tri ure kasneje ne bi bil tako velik problem, če bi bil izlet v Slovenske gorice izveden v soboto. Priti domov ob pol tretji uri na ponedeljek … svojevrstno doživetje.
Bilo je veliko in še več smeha ob šaljivih dialogih med vožnjo, čeprav bi družba lahko prej zaključila svoje popivanje v spodnji savinjski dolini in bi se zato lahko poprej odpravili na pot proti domu. Presenetljivo mi je dognanje, da je presoja dogodkov tega in ostalih doživetij stvar posameznika. Moje mnenje je in moja izbira je, kako gledam in kako se odzivam na to.
Vedno je moja izbira in moja odločitev, ali bom žalosten ali bom vesel. Vsak ima svojo izbiro in svojo odločitev. Ne moremo spremeniti preteklosti, ne moremo spremeniti ljudi in ne moremo spremeniti usode, lahko pa se odločimo, kako se bomo na to odzivali in kako se bomo počutili, čeprav to ni preprosto. Ni preprosto odmisliti skrbi, se rešiti iz svojih čustev in se osvoboditi nesrečnega življenja. Zato sem sedaj, ko so posledice pomanjkanja spanca izvenele, vesel za ta izlet in razmišljam, kdaj bo naslednji.
Kakšno leto dni nazaj so na kolesu nastale prve praske, saj sem si ga bil naslonil na vrata, nato pa sem ta vrata iz notranjosti odprl in kolo je padlo. Moj odziv je bila moja odločitev. Moja odločitev je bilo spraševanje samega sebe, zakaj sem to storil, moja odločitev je bila očitanje samemu sebi nesposobnost, vsekakor pa je bila tudi moja odločitev, da kolo ne sme imeti prask. Sedaj je, kar je bilo, in teh težav nimam več.
Ni komentarjev:
Objavite komentar