Ko sem bil bistveno mlajši, sem si grizel nohte. Priznam slaba razvada, ampak živčna napetost je bila previsoka. Velikokrat so me opominjali, naj preneham, in najglasnejša je bila mama. Čez nekaj časa mi je uspelo, da sem se začel zavedati samega grizljanja oziroma že samega hotenja po tem.
Prišla je druga skrajnost in novo opominjanje, češ da so nohti sedaj pa predolgi in naj si jih postrižem, ampak tisti rob po striženju mi je bil preoster, čeprav se je z dnevi zgladil.
Sedaj se premikam med skrajnostma. Še vedno katerega pogrizem, več jih prirežem (noht enega prsta pravokotno odtrga noht nekega drugega prsta), tretje pa pustim za kdaj drugič, a sem najbolj nesrečen tisti dan, ko si kakšnega zatrgam, da se moram potem reševati (z orodjem), da preživi povsem asimetričen, in si vedno znova očitam, kaj mi je bilo pa tega treba. Najraje bi videl, da si bi jih samo odrezoval s ščipalko.
Malo daljši nohti, ampak še vedno pol krajši od povprečnih ženskih, so izjemno praktični, saj lahko s povsem ravne površine precej lažje dvignem izjemno tanke predmete kot so kovanci, igralne karte, šivanke ipd., kar drugi vlečejo proti robu površine, kjer lahko zagrabijo.
Ker zaradi tega nohtom posvečam večjo pozornost sem opazoval nohte drugih ljudi in najbolj so mi v oči padli ženski nohti, ki so imeli previs, napušč, odsek oziroma kakorkoli se že poimenuje tisto, kar gleda čez, izrazito bele barve, jaz pa vem, da je ponavadi ta del le bledejši. Vsaj tako je pri večini in sem potem začel razmišljati, kako je to dosegla, ter prenehal že po nekaj desetih sekundah.
Zopet sem jih videl in spet mi ni bilo jasno, kako dosežejo ta odsek tako bel. Gensko zagotovo ne. Ko sem bil začuden že vsaj desetkrat in sem bil vsakič zatem pozabil ter si nisem nikoli vmes pogledal ali se pozanimal, sem jo enostavno vprašal in dobil nepričakovan odgovor. To je pobarvano. Počutil sem se izjemno neumno, da si, česar takega tako enostavnega, nisem mogel domisliti. Jaz pa delam sledečo znanost.
Do takrat sem si postopek za takšen učinek belega pasu predstavljal drugače in sicer, da se površino pod odsekom, torej pod previsom, na nek način pobrusi oziroma se ji spremeni strukturo tako, da se doseže zaželjen odboj svetlobe, ampak po mojem postopku ne bi nikoli nastalo nekaj tako belega, zato sem bil vsakič zmeden. Naslenja domneva je bila, da je barvano od spodaj, kar bi bilo precej zahtevno, a so dovolj sposobne.
Zakaj nisem pomislil, da je pobarvano od zgoraj? Prvič je zgoraj nad odsekom pristotna naravna barva in drugič se bel odsek začne na enakem mestu kot bledejši predel, zato mora biti vmes neka povezava.
Pa je ni, a mi tako obdelani ženski nohti izgledajo lepi.
