sobota, 7. februar 2015

Znanost belih odsekov

Ko sem bil bistveno mlajši, sem si grizel nohte. Priznam slaba razvada, ampak živčna napetost je bila previsoka. Velikokrat so me opominjali, naj preneham, in najglasnejša je bila mama. Čez nekaj časa mi je uspelo, da sem se začel zavedati samega grizljanja oziroma že samega hotenja po tem.

Prišla je druga skrajnost in novo opominjanje, češ da so nohti sedaj pa predolgi in naj si jih postrižem, ampak tisti rob po striženju mi je bil preoster, čeprav se je z dnevi zgladil.

Sedaj se premikam med skrajnostma. Še vedno katerega pogrizem, več jih prirežem (noht enega prsta pravokotno odtrga noht nekega drugega prsta), tretje pa pustim za kdaj drugič, a sem najbolj nesrečen tisti dan, ko si kakšnega zatrgam, da se moram potem reševati (z orodjem), da preživi povsem asimetričen, in si vedno znova očitam, kaj mi je bilo pa tega treba. Najraje bi videl, da si bi jih samo odrezoval s ščipalko.

Malo daljši nohti, ampak še vedno pol krajši od povprečnih ženskih, so izjemno praktični, saj lahko s povsem ravne površine precej lažje dvignem izjemno tanke predmete kot so kovanci, igralne karte, šivanke ipd., kar drugi vlečejo proti robu površine, kjer lahko zagrabijo.

Ker zaradi tega nohtom posvečam večjo pozornost sem opazoval nohte drugih ljudi in najbolj so mi v oči padli ženski nohti, ki so imeli previs, napušč, odsek oziroma kakorkoli se že poimenuje tisto, kar gleda čez, izrazito bele barve, jaz pa vem, da je ponavadi ta del le bledejši. Vsaj tako je pri večini in sem potem začel razmišljati, kako je to dosegla, ter prenehal že po nekaj desetih sekundah.

Zopet sem jih videl in spet mi ni bilo jasno, kako dosežejo ta odsek tako bel. Gensko zagotovo ne. Ko sem bil začuden že vsaj desetkrat in sem bil vsakič zatem pozabil ter si nisem nikoli vmes pogledal ali se pozanimal, sem jo enostavno vprašal in dobil nepričakovan odgovor. To je pobarvano. Počutil sem se izjemno neumno, da si, česar takega tako enostavnega, nisem mogel domisliti. Jaz pa delam sledečo znanost.

Do takrat sem si postopek za takšen učinek belega pasu predstavljal drugače in sicer, da se površino pod odsekom, torej pod previsom, na nek način pobrusi oziroma se ji spremeni strukturo tako, da se doseže zaželjen odboj svetlobe, ampak po mojem postopku ne bi nikoli nastalo nekaj tako belega, zato sem bil vsakič zmeden. Naslenja domneva je bila, da je barvano od spodaj, kar bi bilo precej zahtevno, a so dovolj sposobne.

Zakaj nisem pomislil, da je pobarvano od zgoraj? Prvič je zgoraj nad odsekom pristotna naravna barva in drugič se bel odsek začne na enakem mestu kot bledejši predel, zato mora biti vmes neka povezava.

Pa je ni, a mi tako obdelani ženski nohti izgledajo lepi.

četrtek, 5. februar 2015

Gospodarske poteze

V novem letu
  • mi je všeč, da je gorivo cenejše. (:
  • mi ni všeč, da evro izgublja proti ameriškemu dolarju, in so stvari tudi do 12 % dražje.
Če sem se poleti obotavljal, ali je drago, sem sedaj jasen, je.

sreda, 4. februar 2015

Zavod premalosposobnih

Iščeš službo in se zgubljaš na seznamih med katerimi mrgoli kuharjev, natakarjev in morda monterjev bakrenih žlebov. Ker listaš že dlje časa, vidiš, kako se seznami s časom spreminjajo in kdaj pa kdaj najdeš kaj zanimivega in morda še kaj zanimivejšega. Potem greš skozi opis delovnega mesta in del ter skozi seznam njihovih pogojev in zahtev, med katerimi je večino takšnih brezveznih, jasnih, enostavnih, osvojenih in nekaj tudi tistih bistvenih, ki naredijo vsako objavo drugačno. Ponavadi kje med branjem ugotoviš, da ti kaj od naštetega v objavi manjka ali ti ni po godu; morda zaznaš, da je prirejno že za koga drugega, in iščeš naprej.

Najdeš. No, misliš si, da si si našel nekaj dokaj primernega. Se dogovoriš in prideš na razgovor, kjer jim sediš nasproti. Sprašujejo te to in ono in kmalu ti postane jasno, če se nadpomenke ujemajo s tistim, kar je bilo razpisano. Nič nenavadnega ni, če se tu in tam ne.

Po nekaj minutah že imaš občutek, če ti je oziroma če ti bo všeč, ali če ti ni všeč, ko se resničnost preveč razlikuje od pričakovanja. Tudi oni imajo občutek, če se jim zdiš primeren ali ne.

Ker se takšne in podobne zgodbe ponavljo, so se razvile teorije in tečaji, kako nastopati, kako dobro napisati življenjepis, CV, sprejmno, priporočilno pismo. Ampak delodajalec ponavadi ne potrebuje dobrega igralca oziroma dobrega pisatelja, če ravno ni kakšno gledališče. Delodajalec potrebuje človeka, ki bo že jutrišnji dan delal tako, kot da bi tam delal že pet let.

Denimo, da sem jaz zaposlovalec.

Kaj bi bilo zame pomembno in kaj bi pričakoval, želel?
Tako ali bolj kot izobrazba je pomemben značaj človeka, njegovo obnašanje, miselna kapaciteta, njegova sposobnost odziva na spremembe, kritična stanja. Se bo znašel ali ne? Kako bo rešil spor? Je sposoben sodelovanja v skupini? Z vsem mora ravnati, kot da je njegovo, torej pazljivo in odgovorno. Včasih mora biti tudi brezobziren, saj ve, da prodaja klump, zato mu mora biti za lasten uspeh vseeno za druge, čeprav podjetje zakonsko odgovarja.

Nekdo študira ekonomijo, potem pa ima v ogrevanem prostoru pozimi nekaj ur odprta okna. Kobila je vedno bolj bosa, a bo diplomirala ter to vpisala v svoj CV.

Česa ne bi smeli početi?
Na kratko: Služba je služba, družba je družba, in na dolgo: V službenem času se opravlja delo, vse ostalo mora počakati. Telefon se, če ni službeni, pospravi, čeprav je za nekatere telefon kot moj mali molitvenik, sveta stvar med dlanmi, odrešitev dolgčasa. Ampak če je komu slučajno dolgčas, naj še kaj naredi sam od sebe, lahko zgolj pobriše mizo, pult, zalije rože, pobere cigaretne ogorke, izklopi luči, zapre okna in postori podobne malenkosti, ki prispevajajo k boljši celoti.

Druge omejitve
Nekatera delovna mesta so omejena tudi z zdravstvenim omejitvami. Dober vid, sluh, odsotnost strahu zaradi višine in dobro ravnotežje. Če se človek ob takšnih in drugačnih zahtevah počuti zapostavljenega, mora to sprejeti. Ni vsak za vse.

Prednosti
Pomaga, če imata človek in delovno mesto skupne točke. Poslabšan vid in posledično nošenje očal v prodajalni okvirjev pomeni novo oglasno mesto. Znanja in izkušnje iz enakega ali podobnega mesta so več kot zaželjene, saj sta uvajalni čas in postopek bistveno krajši.

Problem današnjega sveta ni pomanjkanje delovnih mest, temveč pomanjkanje sposobnih ljudi. Kaj ti pomaga izobrazba, če nimaš osnovnih manir.

Izobrazba ti torej ne zagotavlja službe. Osebnost ti jo.