sobota, 10. december 2016

Mostovi razhajanj

Omenjene zelene krogle na drevesu in na tleh so sadeži maklure, ki je listnato drevo in izvira iz Severne Amerike. Sadeži niso užitni, čeprav bi ga rad sedaj razpolovil in si pogledal, kako ta izgleda znotraj.

Upam si trditi, da ljudje po eni strani gledajo na cene, zbirajo kupone, si želijo raznih ugodnosti in se trudijo privarčevati evro ali dva in so zato pripravljeni obiskati več trgovin ter potrošiti več časa, po drugi strani pa plačujejo za tisto, česar ne potrebujejo.

Ne potrebujejo televizijskih programov, katerih ne gledajo, ne potrebujejo bančnih storitev, katerih ne koristijo, in ne potrebujejo mesečnih telefonskih enot, katerih ne izkoristijo. Ker gre za redne obračune (vsak mesec), si je dovolj vzeti dvajset minut na leto in pomisliti, kaj je bilo v uporabi in kaj ni bilo. V programski shemi se označi gledane in zanimive televizijske programe in pogleda, če obstaja manjši paket ozitoma, če ga morda ponuja konkurenca. Na bančnem ceniku se gre skozi različne pakete in se pogleda, če za naše potrebe obstaja ugodnejši paket. Tudi pri telefonskem izpisku se pogleda, koliko kličemo in če lahko porabo z nekaj rezerve pokrijemo z ugodnejšim paketom pri istem ali pri drugem operaterju. Zatem pridejo na vrsto vsa zavarovaja: avtomobilska, nezgodna, dopolnilna ipd.

Ponudba se stalno spreminja, zato se bo vedno (vsako leto) našlo nekaj boljšega. Zakaj bi bili sočutni do ponudnika, če obstaja cenejši in vas takorekoč sedanji obira? Zgolj pozanimanje o načinu prekinitve pogodbe (kaj narediti) lahko povzroči, da vam ponudijo za četrtino nižjo mesečno naročnino za obstoječi paket, če le ostanete pri njih. V mojem primeru so me lansko leto oktobra želeli obdržati za novih devetnajst evrov iz dosedanjih šestindvajset evrov, pri čemer je bil njihov na ceniku najcenejši paket dvaintrideset evrov, ki je še ponujal manj. Torej lahko zadošča le en klic.

Seveda so prebrisani s sestavo paketov, zato jih sestavijo tako, da prehod na manjši paket pomeni pomanjkanje nečesa, na primer manjka en zanimiv televizijski program. Na koncu se odločate sami, koliko boste to pogrešali.

Največkrat ljudje plačujejo za tisto, česar ne potrebujejo, ker jih zvabijo v podpis pogodbe z besedami, da bodo plačevali le evro ali dva več na mesec in bodo dobili bistveno več. Če se z zamenjavo na ugodnejše pakete tu in tam vse skupaj zmanjša le za pet evrov mesečno, to na letni ravni predstavlja kar šestdeset evrov prihranka, kar ni zanemarljivo malo; sploh če še vedno imamo tisto, kar smo imeli dosedaj in lahko preizkusimo še tisto, česar še nismo imeli.

Prejšni teden sem zaprl bančni račun, ker so bila nadomestila za njegovo vodenje sorazmerno visoka ter bi me naslednje leto čakal enkraten, a malo večji strošek. Če odmislim čakanje v poslovalnici, brez katerega pri tej banki ni šlo, sem zaključil v dveh minutah po treh podpisih in mislim, da je bilo to najbolj prijetno dejanje (sklenjen posel) kljub strahu, saj z zapiranjem še nisem imel izkušenj. Sedaj imam bančni račun pri drugi banki, kjer sem v petih letih le enkrat čakal v vrsti pa še cenejši je. (:

četrtek, 8. december 2016

Polomjen sestop

V noči sem stopil na kup starih odpadnih vrat, podbojev, okenskih kril in okvirjev … oziroma na nekaj sestavljenega tudi iz lesa in tam se mi je globoko udrlo. Malo me je zabolelo, ampak sem se le izvlekel iz luknje.

Čez deset, petnajst minut sem se v avtu potipal pod kolenom in ugotovil, da tam nekaj manjka. Mislil sem si, da se mi je tam zaradi pritiska (npr. kot pri zaležanosti) udrla koža, vendar po dvigu hlačnice temu ni tako. Koža je tam manjkala, krvi ni bilo opaziti in ni mi bilo jasno, kaj mi je in čemu je stanje takšno, kot je.

Po eni uri krvi še vedno ni bilo in ugreznina je izgledala globoka tri milimetre in široka tri centimetre. Hlačnica je bila cela, in začnel sem iskati pojasnila. Tisti čas sem imel dva pripetljaja … in sem sklenil, da se mi je verjetno udrlo zaradi stopitve na delno zasteklena vrata ali morda okno in sem pod sabo razbil steklo, s katerim sem se potem vrezal.

Škoda, da ni besede, ki bi označevala stanje brez bolečin. Lahko so ali jih pa ni, medtem ko je nasprotje biti bolan, biti zdrav, čeprav obstajajo stanja vmes. Če se ponesreči udarimo s kladivom, bomo čutili bolečino, vendar ne bomo trdili, da smo bolani, prej nerodni. Če nam teče iz nosa, bomo rekli, da smo bolani, vendar pri tem ne čutimo bolečin, prej nas bo ob brisanju pod nosom peklo.

Dobro je biti zdrav.


Pri meni ne zaradi odsotnosti bolezni, temveč zato, ker se mi ni potrebno obremenjevati s presojanjem lakomnosti in strokovnosti tistih, katerim sem se prišel zdravit, ter mi ni potrebno tvegati ob „uživanju“ (zaužitju) nepoznanih stvari. Sploh zaradi vsega tega podpisovanja papirjev, ki jih opere odgovornosti. Kaj je potem sploh še smisel njihovega obstoja?

Srečen sem.


Ker se lahko sam premikam, ker nisem gluh, ker lahko govorim, ker lahko vidim, ker imam skupaj dvajset prstov na nogah in rokah, ker se lahko prepogibam, ker imam dvaintrideset zob … oziroma na kratko:

Ker sem še vedno takšen kot sem. (:

nedelja, 4. december 2016

Zelena tvorba

Tipično mine vsaj en mesec preden se spravim objaviti kakršne koli fotografije in vmes te nažalost že zastarijo. Idej za izlete je veliko, izvedba pa vedno zaostaja. Tokrat se je obiskalo mesto, ki je morda oddaljeno le kakšen kilometer od mesta, katerega se je raziskovalo tak čas štiri leta nazaj.
Pri teh ovirah se krene iz poti in nadaljuje po ozki poti na drugo stran …
… kjer pa so zopet nameščeni oviri in kjer se zgoraj na drevesu opazi nenavadne zelene kroglaste tvorbe.
Česar koli takega še nikoli nisem videl, zato sem poiskal odgovor. Gre za …