Ker glavne poti še nikoli niso bile zapeljivejše od stranskih, se je tokrat naletelo delno zamrznjeno bajčno jezero nepravilnih oblik oziroma z mnogimi polotoki. Točno nahajališče tega naj ostane neznanka. Morda ga kdo nekoč odkrije. (:
sreda, 8. marec 2017
nedelja, 5. marec 2017
Sidrišče groze
Še ne pomnim takšnih sanj, v kateri se je vitez na konju stalil v oranžno reko, ki je kot vroča lava stekla po pobočju in se nato začela strjevati. Po strjevanju pa so se na njej izrazile reže in vzorci, da je ta izgledala, kot da bi bila tlakovana. Ter da sem z razširjenimi rokami in odprtimi dlanmi, obrnjenimi proti zboru, začel „snemati“ ter je nato, ko sem jih obrnil proti sebi, iz vsake površine dlani pognalo tam deset, dvajset (proti koncu širših) poganjkov različnih velikosti (v obliki jezika), ki so odprli svoja usta ter pričeli s pripevanjem.
Ne vem, kaj naj si mislim.
torek, 28. februar 2017
Naročite se na:
Komentarji (Atom)