Najbolj zoprn občutek pride na koncu po dvajsetih, tridesetih popolnoma logičnih korakih, ki se niso uspeli sestaviti v delujočo celoto. Kako lahko po vsej tej logiki pride do česar tako nelogičnega?
Medtem ko se vsi koraki se še enkrat preverjajo, se obenem upa, da je nekje vmes prišlo do kakšne napake, saj bi lahko samo to bil razlog, ampak ni, napake ni nikjer. In ne deluje, čeprav bi moralo, kajti pred dva tednoma so prav takšni koraki privedli do še zdaj delujoče (sicer neke druge) celote.
Konec je dobil svoj konec, ko so se „odstranili pogoji“ za nedelovanje. (: Ja, tudi to je možno storiti, čeprav takšnen poseg ni bil ravno zaželjen.
Dodano en dan kasneje:
O ti šment, tudi omenjena druga delujoča celota ima v sebi dodano svinjarijo, da lahko deluje, ampak se ne spomnim, da bi takrat imel kakršne koli težave. Fuj fuj, ampak očitno tako že mora biti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar