Kar mi je ta čas pred božičem in novim letom zanimivo je čokolada. Z vsakim letom postajajo manjše, pravzaprav še vedno nosijo svoj izgled, a so iz strani tanjše. Velike tristogramske in male stogramske v bleščeči aluminijasti foliji izumirajo. Zamenjujejo jih manjše in zavite v polipropilen.
Kar me razočara, je napis na hrbni strani mlečne čokolade z vijolično kravo, ki pravi da je ta narejena v Bolgariji. Ker tam ni Alp, morajo alpsko mleko tja pripeljati ali pa morda uporabljajo kakšnega drugega in je tisti napis na prvi strani le spomin na tradicijo. K sreči je velika čokolada s keksi še vedno narejena v Avstriji.
Po eni strani imam predsodek, da so izdelki iz takšnih držav manj kakovostni, po drugi strani pa mi uveljavljena blagovna znamka predstavlja kakovost. To je le psihološki vpliv; logično pa uveljavljena blagovna znamka s kakovostjo nima nikakršne povezave. Za kakovost so pristojni standardi in brez njih ni mogoče delati primerjav. S standardi je mogoče tudi v zakotni državi izdelati dobre (in primerljive) izdelke.
Čeprav tudi ta čokolada iz Bolgarije verjetno ustreza visokim standardom, a ker so znali ravno takšno povsem mlečno čokolado nekoč izdelovati v Avstriji, bom vse naslednje vijolične čokolade kupil le, če so te narejene v Avstriji. Osebna odločitev.
Ampak, kaj resnično pomeni napis, da je nekaj narejeno v neki državi? Razen za hrano, kjer so pravila stroga, odvisna od države do države in je potrebno navesti „pravo“ državo, lahko proizvajalec na izdelek napiše skoraj karkoli. Lahko napiše državo, kjer je bilo sestavljenega največ izdelka, državo, iz katere so prišle surovine, ali pa državo, kjer je bil izdelek zgolj zapakiran.
Najbolj prisrčen napis o izvoru se nahaja na kozarcu medu: „Ta med je mešanica medu iz držav članic EU in držav, ki niso članice EU,“ in si mislim: „Še dobro, da ni iz vesolja.“ (:
Dragi potrošniki, cen ne bomo dvigovali, le manj vam bomo zapakirali.
Ni komentarjev:
Objavite komentar