Zvezde kakovosti

Zanimivo mi je, kako so ljudje navdušeni nad novimi mobilnimi telefoni, predvsem nad kakovostjo fotografije. Zmožnost dobre fotografije je po neki spletni raziskavi četrta najbolj iskana lastnost, torej za časom delovanja na bateriji, za na-praske-odpornim zaslonom in za vodotesnostjo, čeprav pri nekaterih tudi prva želja.

Seveda se kakovost fotografije, tako pri oglaševalcih kot navdušencih, kaže pri izjemno dobrih pogojih, katere priskrbi tudi jasno in sončno vreme. Za moje pojme pa so ti pogoji tako dobri, da so lahko vse fotografije ne glede na telefon naravnost odlične. Fotografijo štejem kot odlično, če je ta čista (nerazmazana) in gladka (ne preveč zrnata).

Sedaj pa postavljam izziv za vse, ki kujejo svoje mobilne telefone v zvezde, da te tudi fotografirajo. Za primer dajem eno svojih, ki je nastala nekaj čez pol enajsto uro zvečer ter na desni (nažalost) prikazuje t.i. svetlobno onesnaženje – luči osvetljujejo nebo. Fotografija ni ravno odlična, saj je zrnata, a se zvezde vsaj vidijo. Edini pogoj je ta, da si morate izbrati dan oziroma noč, ko ni lune in se vidijo zvezde, da je ura že pozna ter da je slika, taka kot je, neposredno s telefona.

Nič novega

Čemu je tako težko uporabiti besedo nihče namesto besede nobeden?

Kdo je prišel? Nihče ni prišel.
Si koga videl? Nikogar.

Nobeden se za moje pojme preveč krat uporablja, zlorablja.

Tega nikomur ne povem.

Ravne palčke

Glede na to, da sem danes natisnil blizu dvesto strani črtnih kod, bi rekel, da je črtna koda oziroma karkoli podobnega, kar omogoča strojno prepoznavo, dober izum. Kaj bi bilo, če bi moral blagajničar vsakokrat prepozavati artikel in poštni delavec vsakič prebrati naslovno poštno številko.

Črtno kodo, ki je na izdelkih, sestavlja trinajst številk, pri čemer prve tri predstavljajo državo, kar nam pomaga razumeti, kje je bil izdelek pakiran oziroma dokončno sestavljen; sledijo ji: številka prirejena proizvajalcu, prosta zaporedna številka in zadnja kontrolna številka, ki je izračunana. Ker so za to kodo predpisani najmanjši razsežnosti, za manjše izdelke obstaja osemestna številka, ki je manjša.

Številke oziroma njihov nabor je reguliran, zato so vse številke edinstvene. Za dodelitev se plača pristopnina in uporaba v obliki letne članarine, ki je odvisna od zakupljene količine črnih kod in letnega prometa lastnika oziroma proizvajalca.

Črtne kode so tudi priročne pri iskanju listka s ceno; še posebno pri skrinji s sladoledom, kjer so cene nalepljene na skrinjo in je opis izdelka preobširen za tisti majhen listek s ceno.

Iz poštne (sprejemne) števike pa je možno razbrati, ali gre za paket (C), hitro pošto (E), priporočeno (R) pismo ali za vrednostno (V) pismo. Poleg tega koda vsebuje tudi ciljno državo.